Elizabeta Planinšič
Med ukrepi za pomoč gospodarstvu in posameznikom v času epidemije koronavirusa je pred tremi leti takratna vlada določila tudi 30-odstotno znižanje plač vsem funkcionarjem na državni ravni v višini 30 odstotkov. Med tistimi, ki jih je doletel ta ukrep, so bili tudi tožilci. Ti se s tem ukrepom niso strinjali. Na ustavno sodišče so se zoper ta sklep vlade obrnili sami - tudi preko Društva državnih tožilcev Slovenije. A jih je ustavno sodišče zavrnilo, češ da društvo ni pravičen predlagatelj zahteve za presojo ustavnosti protikoronskega zakona. Tožilci so se s tožbami nato obrnili na ljubljansko delovno in socialno sodišče, ki pa je pred odločanjem od ustavnih sodnikov terjalo ocene ustavnosti tega zakona. In ustavni sodniki so odločili v prid tožilcev, saj so ocenili, da je protikoronski zakon v delu, ki se je nanašal na znižanje tožilskih plač, v neskladju z ustavo.
Tridesetodstotno znižanje plač je veljalo od srede aprila do konca maja 2020, manjše plače pa so prejemali funkcionarji predsednika republike, izvršilne, zakonodajne oblasti ter funkcionarji drugih državnih organov. Izvzeti so bili funkcionarji sodne veje oblasti ter lokalnih skupnosti. Delovno in socialno sodišče je v pobudi menilo, da je bilo s protikoronskim zakonom porušeno načelo zaupanja v pravo ter načelo enakosti pred zakonom.
Ustavni sodniki so v svoji odločitvi zapisali, da so varčevalni ukrepi kot del ekonomske politike države lahko razlog, da se zožajo nekatere zakonsko priznane pravice. A mora biti obstoj resnih ekonomskih razlogov, ki terjajo poseg v te pravice, jasno izkazan. A vlada je navedla, da so sredstva za izvajanje protikoronskega zakona zagotovljena v proračunu za leto 2020, zato financiranje ukrepov za blažitev epidemije za državo ni pomenilo finančnega bremena, ki ga ne bi zmogla nositi brez posega v zakonsko priznane pravice posameznikov. Izpodbijani zakon je tako v neskladju z ustavo, saj ni bil izkazan ustavno dopustni razlog za poslabšanje z zakonom urejenega položaja posameznikov, kar pomeni kršitev načela zaupanja v pravo.
Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi za in dvema proti - z večino se nista strinjala ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli.
"Odločitev ustavnega sodišča pozdravljam. Kot smo državni tožilci - še posebej izpostavljam Društvo državnih tožilcev Slovenije - poudarili že ob znižanju naših plač v marcu in aprilu 2020 za 30 odstotkov v času epidemije covid-19, je bilo takšno znižanje povsem arbitrarno, kljub že sprejeti odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2006, na katero smo že tedaj opozarjali, da se v res izjemnih primerih, kot so na primer nesreče večjih razsežnosti ali drugo resno ekonomsko stanje države, sicer lahko poseže v že pridobljene pravice, kot so plače, vendar pa ne zgolj eni skupini v javnem sektorju, morebitno znižanje pa mora biti postopno," se je na odločitev ustavnega sodišča odzval generalni državni tožilec Drago Šketa. "Poleg tega zakon, ki je določal znižanje plač državnim tožilcem v letu 2020, ni prav z ničemer utemeljil, zakaj bi prav znižanje plač tako majhni skupini, kot smo državni tožilci, pomenilo blažitev posledic epidemije na javne finance. Ustavno sodišče je sedaj s svojo odločitvijo našemu stališču, ki smo ga zastopali ob znižanju plač državnim tožilcem, v celoti pritrdilo," je še dodal.
