Ustavno sodišče zadržalo zamenjavo policijskih šefov. Zakaj so se sodniki tako odločili?

Ustavno sodišče je imelo v sredo na dnevnem redu tudi zahtevo za oceno ustavnosti treh členov nedavno sprejetega zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je vložil Sindikat policistov Slovenije (SPS). Sindikat sodišču predlaga tudi, da ustavno sodišče zadrži začasno izvajanje zakona, ki je bil sicer sprejet 20. oktobra letos, veljati pa je pričel 13. novembra. In ustavni sodniki so, kot je videti na spletni strani ustavnega sodišča, predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona ugodili, dokler ne odločijo o zahtevi za oceno ustavnosti. Zakaj so se sodniki tako odločili, ni znano, saj sklep še ni objavljen.

Na podlagi sprememb zakona je takoj potem, ko je zakon pričel veljati, 126 ljudi na vodstvenih položajih prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela na položajih, ki jih zasedajo. Gre za 111 komandirjev policijskih postaj, osem direktorjev policijskih uprav in prav toliko direktorjev notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave. Vsi ti sicer za zdaj ostajajo na teh mestih kot vedejevci do imenovanja novih ljudi, izbirni postopek za nove vodje pa naj bi se začel tri mesece po uveljavitvi zakona. Novoizbrani šefi bodo imeli glede na zakon zdaj petletni mandat z možnostjo reelekcije.

Odprta vrata za politizacijo policije

Policijskim sindikalistom se je zdelo najbolj sporno, da je bil zakon sprejet, četudi pravilnik o izbirnem postopku za pridobitev položaja v policiji še sploh ni bil oblikovan. "Zakon sicer govori, da te kriterije predlaga generalni direktor policije, pa vendar se v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med notranjim ministrstvom in policijo takšni, da se vse bolj utrjuje vtis, da generalni direktor policije ne obstaja oziroma da nima stroka praktično nobene besede več," je po sprejetju zakona dejal predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko. Kristjan Mlekuš, predsednik SPS, čigar pobudo so včeraj presojali ustavni sodniki, pa je, preden so se obrnili na ustavno sodišče, dejal, da bi uveljavitev spornih členov lahko imela nepopravljive posledice za slovensko nacionalno varnost. Poslancem, ki so spremembe podprli, pa je namenil besede, da se ne zavedajo, da so s tem odprli prosto pot za popolno in totalno politizacijo policije.

Ostro nasprotovanje pravilniku

Medtem so na notranjem ministrstvu že pripravili pravilnik, a oba policijska sindikata besedilu ostro nasprotujeta, saj bi glede na predlog tega pravilnika imel v celotnem izbirnem postopku glavno besedo generalni direktor policije. Najprej bo odločil o začetku posebnega izbirnega postopka, ki ga bo nato lahko sam tudi vodil. Za to bo lahko pooblastil koga drugega ali tričlansko izbirno komisijo. Tudi če postopka ne bo vodil sam, bo po potrebi lahko opravil dodatne razgovore s kandidati, ki so bili ocenjeni kot primerni. Nazadnje pa bo generalni direktor policije sam izbral najprimernejšega kandidata. In ker spremenjena zakonodaja petletne mandate predvideva za vse načelnike policijskih postaj, direktorje policijskih uprav in vodje organizacijskih enot prve ravni na generalni policijski upravi, bi tako glede na pravilnik generalni direktor policije v prihodnjih mesecih kadroval na vseh treh ravneh policije.

V PSS so se, ko so dobili poziv, naj dajo pripombe k predlogu pravilnika, odločili, da pri usklajevanju pravilnika ne bodo sodelovali, saj je po njihovem mnenju protiustaven. V SPS so predlog označili kot nesprejemljiv in nestrokovno pripravljen. Ideji, da bi bil glavni kadrovik generalni direktor policije, nasprotujejo in predlagajo, da bi bili v izbiro načelnikov vpeti direktorji lokalnih policijskih uprav. V pravilniku pogrešajo tudi posebne pogoje za položajna delovna mesta, po katerih bi lahko policijski šefi postali le dovolj izkušeni policisti z vodstvenimi izkušnjami. Predlogu pravilnika so tako dali negativno mnenje in mu nasprotujejo, v primeru enostranskega sprejetja tega pravilnika pa bodo tudi tega poslali v ustavno presojo in predlagali njegovo začasno zadržanje.

Generalni direktor policije dr. Anton Olaj je sicer zavrnil vse očitke "o politizaciji policije, namigovanja o 'kadrovskih čistkah' in posploševanja o kadrovskih menjavah vsepovprek v policiji".