Hitri antigenski testi so že dostopni pri internetnih ponudnikih v tujini, kot kaže, pa bodo na voljo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki domačo uporabo teh testov odsvetujejo, saj je kljub poenostavljenemu postopku uporabe potrebno strokovno znanje, potreben pa je tudi pravilen odvzem brisa. V Avstriji te teste že uporabljajo za splošno testiranje populacije, v Italiji pa za testiranje ljudi, ki so prišli z rdečih območij. Prednost teh testov je enostavna uporaba, predvsem pa hitro dostopni rezultati. Pri 6000 testih na dan so namreč testiranja z molekularnimi ali PCR-testi, kot jih opravljajo laboratoriji Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, pri vrhu zmogljivosti. Delno rešitev lahko ponudijo hitri antigenski testi, a le v določenih primerih.
Delovanje antigenskih testov
Kako delujejo antigenski hitri testi? Profesorica Maja Rupnik, mikrobiologinja, vodja raziskovalnega laboratorija pri NLZOH: "Zelo enostavno si lahko predstavljamo, da je virus sestavljen iz dednega materiala, to je genoma, in iz ovoja iz lipidov in beljakovin, ki ta genom obdajajo. Protitelesa se vežejo na proteine v ovoju. Antigenski test uporablja v laboratoriju pridobljena protitelesa, ki naj bi bila specifična samo za protein novega koronavirusa. Če so ti proteini v vzorcu prisotni, se protitelesa z njimi povežejo in to vidimo na testu kot obarvano črtico, kar pomeni pozitiven rezultat." A tveganje pri uporabi hitrih testov obstaja, pojasnjuje mikrobiologinja: "Zelo zahtevno je pridobiti tako dobra protitelesa, ki bi vezala samo protein novega koronavuirusa in bi razlikovala med novim koronavirusom in drugimi koronavirusi, in to je eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na lažno pozitiven rezultat."
Bolnišnice ocenjujejo teste
Veliko držav že uporablja antigenske teste, zanje se odločajo tudi v podjetjih. Kje, kdaj in za katere primere so najbolj primerni? "Stroka je do hitrih testov še vedno zadržana. Proizvajalec sicer navede podatke o zanesljivosti, ki pa so določeni v kontroliranih razmerah. V realnih razmerah je treba test potem ponovno preizkusiti. Eden od dejavnikov, ki vplivajo na zanesljivost testa, je na primer pogostnost bolezni v populaciji. Manjša ko je pogostnost, manjša je dejanska zanesljivost testa. Hitri testi so primerni za situacije, ko je prevalenca bolezni visoka in ko uporabniki poznajo tveganja, povezana z lažno negativnimi in lažno pozitivnimi rezultati," pravi Maja Rupnik.
PCR-testi še vedno najbolj zanesljivi
Med teorijami zarote, ki želijo postaviti pod vprašaj testiranja na covid, je najpogostejša tista, ki trdi, da testi niso zanesljivi. Molekularni test je najbolj zanesljiv izmed vseh oblik testov, pravi Rupnikova. Ter: "Kar omenjena kritika verjetno naslavlja, je dejstvo, da pozitivni molekularni test ni enako kot bolezen. Vendar to velja za vse okužbe in vse oblike testov. Pozitivni test pomeni prisotnost virusa. Pri pozitivnem testu in bolezenskih znakih skupaj pa govorimo o bolezni. Samo pozitiven test brez bolezenskih znakov je brezsimptomatska okužba. Ta se bo lahko razvila v bolezen, lahko pa bo minila brez bolezenskih znakov. Tudi človek z brezsimptomno boleznijo pa lahko virus širi, zato so bili v primeru testiranja na novi koronavirus vsi pozitivni test tako pomembni."
V Sloveniji jih uporabljata, a še vedno v fazi validacije, torej ocenjevanja, oba klinična centra, so pa bolnišnice že prejele navodila za uporabo hitrih antigenskih testov, ki so jih pripravili v Kliniki Golnik. Svetujejo previdno uporabo: "Hitri antigenski testi so praviloma enostavni za izvedbo, rezultati so hitro na voljo in omogočajo premik diagnostike covid-19 k pacientu. S hitrostjo in enostavnostjo izvedbe pa so ti testi izgubili občutljivost v primerjavi s PCR-testi. Trenutno dostopni podatki o občutljivosti in specifičnosti hitrih antigenskih testov iz opravljenih raziskav navajajo občutljivost do 94 odstotkov, medtem ko je specifičnost vedno visoka (nad 97 odstotkov)." Ti testi dajejo dobre rezultate pri pacientih z visokim virusnim bremenom, kar je navadno pri pacientih v predsimptomatski in zgodnji simptomatski fazi bolezni, torej v prvih petih do sedmih dneh bolezni.
Na trgu je več kot 30 hitrih antigenskih testov z oznako CE-IVD, na Kemijskem inštitutu pa so razvili prav tak test. "Izkazal se za zanesljivega, je pa v fazi validacije," pravi Mojca Benčina, raziskovalka na Kemijskem inštitutu. Razvoj je pomemben predvsem zato, ker bi se ob pospešenem širjenju epidemije lahko zgodilo, da hitrih testov zmanjka, Slovenija bi torej lahko proizvajala svoje teste.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
