V drugi val epidemije vstopamo naveličani. Stres in družbena razklanost

Izkušnje iz prvega, spomladanskega vala koronavirusa so pokazale, da izredne razmere vzbujajo občutke strahu, panike in zaskrbljenosti med ljudmi. Strogi ukrepi, ki so sicer nujni za omejevanje širjenja virusa, pa nam za nekaj časa omejijo medsebojne stike, ki so ključni za spopadanje s stresom. Spomladi se je tako opazno povečalo število ljudi, ki so se soočali z depresijo in anksioznostjo. "Taka situacija z vsemi ukrepi in posledicami generira dosti anksioznosti v celotni populaciji. Določeni že imajo te predispozicije, več pa je tudi objektivnih razlogov, saj je v splošnem manj predvidljivih situacij," meni vodja enote za forenzično psihiatrijo v UKC Maribor Miran Pustoslemšek, ki je to opazil tudi pri svojem delu. "Sicer je zaradi vsesplošnega zaprtja spomladi bilo manj obiskov, vendar pa nas je po vrnitvi v stare tirnice čakalo še več dela. Bilo je veliko nezdravljenih psihičnih motenj," se spominja.

​Ne pozabimo na osamljene

Tudi številne raziskave kažejo podobno. V ZDA na primer se je za kar trikrat povečalo število ljudi z depresivnimi motnjami. Ob tem pa je ključna težava tudi osamljenost. Kar 50 odstotkov ljudi v velikih mestih namreč živi v enočlanskih gospodinjstvih in ob ukrepih, ki omejujejo gibanje, so ti ljudje še bolj osamljeni, zato na njih ne smemo pozabiti. "V času epidemije, ko smo ogroženi ali v negotovi situaciji, je še bolj pomembno, da smo povezani z najbližjimi in s skupnostjo. Ta podpora je ključna," pojasnjuje Pustoslemšek. Tudi na NIJZ zato svetujejo druženje po telefonu in različnih spletnih kanalih, pomembno pa je prav tako, da si pomagamo z mislijo, da gre za trenutno situacijo, ki bo minila. Svetujejo še zdravo prehranjevanje, dovolj spanca in fizično aktivnost. "Izkušnje iz pomladi so pokazale, da so se ljudje veliko sproščali na zdrav način, s sprehodi v naravi in drugimi aktivnostmi. Ključno je, da se s stiskami spoprijemamo na zdravju prijazen način," meni psihiater.

​Tokrat prevladuje ekonomski strah

Antropolog Dan Podjed pa pravi, da v novo, drugo epidemijo vstopamo drugače in da gibanja v naravi ne bo več v taki meri: "Če se hočemo sprehajati, moramo nositi masko, zato se bo manj ljudi rekreiralo. Pogosteje bodo zaprti z istimi ljudmi in to bi lahko bilo zelo naporno. Skrbi me, da se bomo še bolj zasedeli, saj že podatki za lansko leto kažejo, da kar 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih." Kot je še dejal, smo se tokrat v novo realnost podali pripravljeni, z izkušnjo iz pomladi, in zato vemo, kaj nas čaka, a to ne pomeni, da bo stresa manj. "V drugi val tako vstopamo v strahu pred ekonomskimi posledicami in ne več toliko s strahom pred boleznijo. Prvič je bil prisoten šok, za marsikoga je bila takrat nova situacija celo vznemirljiva, zdaj pa gre vse to že vsem precej na živce in to se občuti v družbeni klimi," je še dejal.

V drugem valu smo razklani na nov način

Zaradi izkušnje z epidemijo pred pol leta smo po mnenju Pustoslemška v boljšem položaju, kot bi bili sicer. Veliko smo se že naučili, prvi strahovi so tudi že izginili, in kot pravi: "Marsikdo se je v tistem času zavedal določenih vrednot, ki nam krepijo duševno zdravje. Večji del populacije se je še pred epidemijo preveč posvečal aktivnostim, ki človeka ne bogatijo v smislu osebne rasti in medsebojnih odnosov. Mislim, da se zdaj bolj zavedamo pomembnejših vrednot." Antropolog Podjed pa še doda, da smo v drugi val vstopili tudi bolj oziroma drugače družbeno razklani kot prvič. "Ljudje ukrepe dojemajo kot prisilo, ne pa kot nekaj, kar je dobro za njih kot posameznike in za družbo. Maska ja ali maska ne ni več le izraz podpore oblasti. Nastale so nove presečne množice, saj obstajajo ljudje, ki ne nosijo maske in podpirajo vlado, in taki, ki maske nosijo, a vlade ne podpirajo. Žalostno je, da smo razklani na toliko in takšne načine," poudari.