Miha Raičevič
Capital je med preiskovanjem zgodbe prišel do sicer znanega Slovenca Roka Snežiča, doktorja davčne zakonodaje, ki pravi, da prav on stoji za večino teh poslov, in trdi, da v tej zgodbi ni nič spornega.
Na enem naslovu tudi 20 podjetij
V banjaluškem naselju Borik stoji poslovni kompleks TC Borik, v katerem je prijavljenih okoli 20 takšnih podjetij. Med njimi so Pro cross shop, ki naj bi se ukvarjalo z najemom avtomobilov, podjetje NGC naj bi opravljalo poslovno svetovanje, Usluge AML naj bi opravljalo inženirsko dejavnost, družbi Undecim in VBO Marketikng pa naj bi se ukvarjali z marketingom.
Uprava TC Borika je za Capital povedala, da ni še nikoli slišala za omenjena podjetja in da tudi ni nikoli govorila z ljudmi, ki bi jih zastopali. "Ta imena nam niso znana. Neverjetno se nam zdi, da lahko nekdo registrira podjetje in ga prijavi na tuj naslov," so dejali. Menijo, da bi moral nekdo ob ustanovitvi podjetja preveriti, če se podjetje res nahaja na omenjenem naslovu.
Portal Capital tudi ni uspel najti podjetji BVT in SUB 1000, ki sta prijavljeni v isti ulici in sta ju odprla prav tako slovenska državljana. Tudi noben sosed teh podjetij ni zanju nikoli slišal.
V Vidovdanski ulici se ponovi isti scenarij. Samo na ulični številki 53 bi se moralo nahajati 20 podjetij. Prijavljene so Agencija za promocijo in reklamo Siden, trgovina s parfumi in kozmetiko Nutri vision, poslovno svetovanje PrimeSoccer Management in SEMA International, ki naj bi se ukvarjala z organizacijo sejmov in poslovnih dogodkov, ter RB Montaža. In tudi tu ni nikogar, ki bi jih zastopal.
S poslovnimi prostori na tem naslovu upravlja trgovsko podjetje Malprex, ki prav tako zanika obstoj kakršnih koli slovenskih podjetij na njihovem naslovu. "Ta podjetja tu ne obstajajo in tudi nikoli niso obstajala," so kategorično odgovorili Capitalu.
In to niso edini naslovi v Banjaluki s slovenskimi podjetij. Ta se nahajajo tudi v Krajiški ulici ter v ulicah Brace Potkonjaka, Cara Lazara, Dunavski ulici, Omladinski ulici, Šargovački ulici in še številnih drugih.
Podjetja registrirali računovodje teh družb
A Capital ugotavlja, da dejstvo, da najemodajalci poslovnih prostorov na omenjenih naslovih za ta podjetja še niso slišali, ne pomeni tudi, da jih niso prijavili nekateri najemniki njihovih poslovnih prostorov. Portal namreč poroča, da so podjetja registrirali kar računovodje, ki za slovenska podjetja opravljajo posle. In to na svojih naslovih.
Novinarji Capitala so preverili, kakšni so postopki za registracijo podjetja v Republiki srbski. Ugotovili so, da je ob tem potrebno navesti tudi pravi naslov poslovnega subjekta, ki pa ga okrožno sodišče v Banjaluki ne preverja. Če je naveden napačen naslov, je to v domeni notranjega ministrstva in tožilstva, pojasnjuje omenjeno sodišče.
Nižja obdavčitev
Glavni motiv slovenskih podjetnikov za ustanavljanje podjetij v Republiki srbski je davčna zakonodaja. Tako naj bi slovenski podjetniki poslovali v Sloveniji, plačilni promet pa naj bi potekal prek računov podjetij v Republiki srbski.
V Republiki srbski je obdavčitev le desetodstotna, medtem ko je v Sloveniji precej višja. Poleg tega pa razlika v stopnji obdavčitve ni edini motiv slovenskih podjetnikov za odpiranje podjetij v Republiki srbski. Koristi naj bi imeli tudi pri nakupu avtomobilov, saj tam plačajo le 17-odstotni davek na dodano vrednost, poroča omenjeni portal.
BiH je naša Panama
