V epidemiji so največ odpadne hrane ustvarila gospodinjstva. Prebivalec Slovenije je lani povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane

Lani je v Sloveniji nastalo za skoraj dva odstotka več odpadne hrane kot v letu poprej, ugotavlja Statistični urad RS. Prebivalec Slovenije je tako v letu 2020 povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot v letu 2019. Skupno smo v preteklem letu v Sloveniji odvrgli več kot 143 tisoč ton hrane. Pri tem se je, kot so zapisali, vpliv pandemije koronavirusa pokazal predvsem v strukturi nastale odpadne hrane po dejavnostih. Več hrane je bilo tako zavržene v gospodinjstvih in trgovini z živili, manj pa v gostinstvu in strežbi hrane, saj gre, kot je znano, za dejavnosti, katerih izvajanje je bilo onemogočeno zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Lani je tako kar 52 odstotkov vse odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2019. Delež užitnega dela v odpadni hrani je 40 odstotkov. Največ odpadne hrane - skoraj 47 odstotkov - se predela v bioplinarnah. Preostanek se je predela v kompostarnah (31 odstotkov), obratih za mehansko biološko predelavo mešanih komunalnih odpadkov (20 odstotkov) in na druge načine (2 odstotka) predelave, kot sta recimo sežig ali ponovno rafiniranje olja. Ker gre za perečo težavo po vsem svetu, je Generalna skupščina Združenih narodov na predlog Argentine 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki smo ga prvič zaznamovali lani.

Nujno je zmanjšati izgube

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da od leta 2014 v svetu raste število ljudi, ki se spoprijemajo z lakoto, na drugi strani zavržemo velike količine užitne hrane, zaradi česar je nujno treba zmanjšati izgube hrane. "Podatek, da se tretjina proizvedene hrane zavrže, moramo spremeniti, kar pomeni, da moramo spremeniti tudi sebe in družbene norme. V Sloveniji smo že pripravili Strategijo za zmanjševanje izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki naslavlja celotno verigo in vključuje več sektorjev. Prepričan sem, da bomo z znanjem, vlaganji, čistimi nameni in srčnostjo naredili pomembne korake k trajnostni pridelavi in porabi hrane ter s tem tudi k odpravi lakote v svetu in k prehranski varnosti," ob tem pravi minister Jože Podgoršek.

V društvu Ekologi brez meja menijo, da na takšen odnos državljanov do hrane vpliva več dejavnikov: "Močno podlago velikim količinam zavržene hrane dajejo izrazito potrošniški način življenja, prevelika izbira vsega in pa odtujenost od znanja in vedenja, kako hrano sploh pridelamo, obdelamo in pripravimo. Sicer pa so razlogi znani: najpogostejši se skriva v pomanjkanju načrtovanja obrokov in priprave nakupovalnega seznama. Prevečkrat se odzovemo na marketinške akcije trgovcev in kupimo živila, ki jih ne potrebujemo, ali pa želimo eksperimentirati. Živil ne znamo pravilno shranjevati, zato se hitreje pokvarijo, narobe tolmačimo datuma 'uporabno najmanj do' in 'porabiti do'."

Z energijo iz odpadne hrane ogrevajo bolnišnico

Družba Panvita Ekoteh je eno od treh podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s predelavo zavržene hrane. Po besedah direktorja Matjaža Duriča predelajo večje količine hrane kot v preteklosti, a je porast po njegovih besedah možno pripisati tudi zaprtju nekaterih obratov za predelavo. Pri tem predelujejo dve vrsti prehranskih odpadkov. Prvo predstavlja hrana s pretečenim rokom trajanja, ta pride večinoma iz trgovskih sistemov. Druga vrsta pa so organski kuhinjski odpadki, to so ostanki hrane iz šol, restavracij, bolnišnic in drugih ustanov s kuhinjami. Za obe skupini se uporablja enak postopek predelave, ki je predpisan z uredbo. Kot pojasnjuje Durič, se najprej iz zavržene hrane odstranijo morebitna plastika in kovine, nato jo zmeljejo in toplotno obdelajo. Nastala masa gre v fermentor, kjer ji dodajo še gnoj in gnojevko iz lastnih prašičjih in piščančjih farm ter nekaj koruzne silaže, ki je potrebna zaradi tehnološkega postopka. V fermentorju iz te zmesi ob mešanju nastaja plin, ki gre po ceveh do kogeneratorja, ta pa iz plina proizvaja toplotno in električno energijo, celoten postopek traja 20 dni. Na koncu v bioplinarni ostane digestat - organsko gnojilo, ki ga uporabijo za gnojenje kmetijskih površin. Lani so predelali okoli 40 tisoč ton različnih odpadkov, od tega 22 tisoč ton zavržene hrane. V Sloveniji sicer na letni ravni samo iz organskih kuhinjskih odpadkov - po domače pomij - ustvarimo okoli 40 tisoč ton odpadkov letno. Panvita Ekoteh v treh bioplinarnah proizvede 27 tisoč megavatnih ur električne energije in okoli 20 tisoč megavatnih ur toplotne, s pomočjo katere med drugim dogrevajo Splošno bolnišnico Murska Sobota.