V Evropi vnovič zaganjajo elektrarne na premog, da bi zmanjšali odvisnost od ruskih energentov. Pa je to edina pot?

Timotej Milanov Timotej Milanov
28.06.2022 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaradi zmanjšanih dobav zemeljskega plina iz Rusije se v evropskih državah spet obračajo k premogu.
Zaradi zmanjšanih dobav zemeljskega plina iz Rusije se v evropskih državah spet obračajo k premogu.
Andrej Petelinšek
Že od začetka vojne v Ukrajini v državah Evropske unije razglabljajo o tem, kako zmanjšati odvisnost od ruskih energentov, predvsem zemeljskega plina. Pri tem je ob zmanjšanih ali ukinjenih dobavah ruskega plina evropskim državam razvoj dogodkov zavil v povsem drugo smer od napovedane krepitve energetske samozadostnosti s pomočjo obnovljivih virov. Tako bo Nemčija, največja evropska porabnica ruskega plina, izpad tega nadomestila z večjo uporabo svojih termoelektrarn. Avstrija pa se v ta namen prav tako pripravlja na vnovičen zagon termoelektrarne Mellach pri Gradcu, ki so jo zaprli leta 2020. "Drugače ne more biti, saj je naša odvisnost od fosilnih goriv tako velika, da če zmanjka le nekaj odstotkov energije, ki jo pridobivamo iz fosilnih virov, tega izpada vsi obnovljivi viri na svetu ne morejo nadomestiti. In ravno do tega je prišlo," pravi profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rafael Mihalič.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta