Epidemija brez dvoma še poglablja revščino. Ljudje ostajajo brez služb in dohodkov, prihodnost je negotova, obup mnogih vse večji.
V Centru za socialno delo (CSD) Maribor so samo v letošnjih prvih devetih mesecih izdali odločbe za izplačilo 31,7 milijona evrov denarnih socialnih pomoči. V septembru je bilo 10.106 prejemnikov te pomoči, kar je za devet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največ prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo letos maja, in sicer 10.441. Zaznali so tudi porast števila izrednih denarnih pomoči, ki se lahko dodeli kot pomoč pri poplačilu položnic, za nakup kurjave in podobno. Vzroki, zakaj ljudje zanjo zaprosijo, so enaki kot v lanskem obdobju. Povprečno je bilo v letošnjem devetmesečnem obdobju 918 prejemnikov izredne denarne pomoči na mesec, v letu 2019 jih je bilo v povprečju 886 mesečno.
Denarno pomoč je treba porabiti v 30 dneh
Po prejetju izredne denarne socialne pomoči je prejemnik dolžan predložiti dokazilo o namenski porabi v 45 dneh po prejetju pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vloži pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v 30 dneh od prejema. Če prejemnik prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek denarja vrniti v proračun. CSD Maribor je v letošnjem letu izplačal za 35 milijonov denarnih pomoči, kar je za dva milijona več kot v istem obdobju lani.
402 evra na mesec za samsko brezposelno osebo znaša izredna denarna socialna pomoč.
1106 evrov na mesec znaša izredna denarna socialna pomoč za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma, če so starši brez zaposlitve.
2010 evrov izredne denarne socialne pomoči v koledarskem letu lahko največ dobi samska brezposelna oseba.
5530 evrov izredne denarne socialne pomoči na leto lahko največ dobi štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma, če so starši brez zaposlitve.
"Zaznavamo tudi porast nasilja v družini. V Mariboru obravnavamo po en primer prepovedi približevanja na dan, o povečanju teh primerov pa sporočajo tudi iz naših drugih enot. Prav tako je od poletnih mesecev zaznati porast vlog za predhodno svetovanje ob razpadu družinskih skupnosti, za urejanje razmerij med starši in otroki. Stiki med otroki in starši se v tem času ponovno problematizirajo zaradi omejitev gibanja," pojasnjuje direktorica CSD Maribor Marjana Bravc. "Vse bolj pereč postaja tudi problem zagotavljanja urgentnih namestitev starejših v domove oziroma pomoči starejšim osebam, ki živijo same, pa jim svojci ne zmorejo zagotavljati ustrezne skrbi in nege. Problem so tudi brezposelne rizične osebe do 65. leta starosti, ki so zaradi tveganega življenjskega stila v slabšem zdravstvenem stanju in bi potrebovale namestitev. Vse večje so potrebe ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo po negovalnih oddelkih. Gre predvsem za tiste, ki potrebujejo zahtevnejšo pomoč po odpustu iz bolnišnice ali ker se jim je doma zdravstveno stanje tako poslabšalo."
Druge oblike stikov
Sicer pa centri za socialno delo v spremenjenih okoliščinah delajo nekoliko drugače. Obisk je treba vnaprej napovedati, razen kadar gre za prvo socialno pomoč. Medtem ko njihova interventna služba dela na terenu naprej. "Poskušamo čim več urediti preko drugih oblik kontaktov, elektronske pošte in telefonskih pogovorov. Kljub vsem naporom zaposleni na centru opozarjajo, da je čutiti vse več nestrpnosti med ljudmi, kar je brez dvoma posledica negotovosti in strahu v tej situaciji," pravi Bravčeva.