V proračunu konec novembra 1,3 milijarde evrov primanjkljaja

STA
05.12.2023 13:49

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

V državni proračun se je v prvih 11 mesecih steklo 11,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki so se v tem času zvišali za 9,3 odstotka na 12,9 milijarde evrov. Proračun je tako ob koncu novembra beležil 1,3 milijarde evrov primanjkljaja, kažejo podatki finančnega ministrstva.

Še naprej izrazito rastejo subvencije in investicije, medtem ko je rast socialnih transferjev zaradi ugodnih razmer na trgu dela zmerna.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zvišujejo se družinski prejemki in starševska nadomestila ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti, so zapisali na ministrstvu.

Hkrati so izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po letošnjih naravnih nesrečah.

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se znižuje število nezaposlenih, zato se po pojasnilih finančnega ministrstva znižujejo tudi ti transferji. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Izplačila subvencij še naprej naraščajo

V 11 mesecih so jih skupno izplačali za 811 milijonov evrov oziroma 58,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom so namenili 735 milijonov evrov, kar med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v 11 mesecih prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del tega zneska je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno, dosegel je milijardo evrov, kar pa je 8,8 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko so med drugim izplačali še solidarnostni dodatek za upokojence.

Kot so dodali na ministrstvu, je tako rast skupnih transferjev posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno, saj državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.

Državni proračun je za investicije v 11 mesecih namenil 1,5 milijarde evrov oziroma 34,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med naložbami so na ministrstvu izpostavili vlaganja v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

V 11 mesecih so davčni prihodki, ki predstavljajo 85 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, dosegli 9,9 milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Skoraj polovico davčnih prihodkov predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost; znašali so 4,7 milijarde evrov oziroma 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Dohodnina

Dohodnina je dosegla 1,5 milijarde evrov oziroma 8,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast še naprej poganjajo visoka zaposlenost in rast plač, so pojasnili. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine. Del, ki pripada občinam, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka.

Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,5 milijarde evrov, kar je 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov in trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,3 milijarde evrov in so bili za 11,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.

Iz EU se je steklo 769 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih država prejema iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Kot so spomnili na ministrstvu, je Slovenija letos zaenkrat prejela 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov. Nov obrok sredstev iz mehanizma za okrevanje v višini 541 milijonov evrov bi lahko prejeli okoli novega leta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta