Tanja Fajnik Milakovič
Po večmesečnem zaporednem zmanjševanju števila brezposelnih se je julija registrirana brezposelnost nekoliko povečala. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da se to praviloma zgodi vsako leto, saj se junija iztečejo zaposlitve za določen čas v vzgoji in izobraževanju. Konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 47.287 brezposelnih, kar je 2,4 odstotka oziroma 1109 oseb več kot junija. Po podatkih zavoda je brezposelnim na voljo manj delovnih mest kot prejšnji mesec, vendar še vedno več kot julija lani.
Julija manjše povpraševanje po delavcih
Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, pa tudi iz zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti ter gradbeništva, so julija zavodu sporočili 12.670 prostih delovnih mest. To je 19,8 odstotka manj kot junija in 13,6 odstotka več kot julija 2022. Iskali so predvsem delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ter učitelje in vzgojitelje.
Zaposleni, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij, bodo za avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pred kratkim opozorili, da naj bi se v pohištveni industriji in industriji kovinskih izdelkov že obrnil trend pri zaposlenosti, ki je sicer na nivoju celotnega gospodarstva še vedno rekordno visoka. Zaznati je tudi manjše povpraševanje po delavcih v drugih industrijskih panogah. Kako pa bodo na brezposelnost v naslednjih mesecih vplivale poplave, ki so prizadele tudi številna podjetja? Je pričakovati odpuščanja in kje?
"Nekatera podjetja so bila poplavljena, uničeni so bili poslovni prostori, stroji, oprema, dostop do poslovnih prostorov, poplave so prizadele njihove zaposlene. A niso bila prizadeta le poplavljena podjetja, ampak tudi drugi delodajalci, ki so zaradi posledic poplav izgubili dobavitelja, naročnika oziroma je njihovo poslovanje moteno. Delodajalci se zavedajo, da mora biti odpuščanje delavcev zadnja možnost, saj bi izguba izkušenih sodelavcev pomenila veliko izgubo in po odpravi posledic poplav soočenje s težavami pri ponovnem zaposlovanju. Takšna je bila tudi izkušnja delodajalcev iz časa epidemije. Država je zato sprejela nujne začasne ukrepe na področju trga dela. Gre za začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile in delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Sicer pa za zdaj delodajalci na najbolj prizadetih območjih ne napovedujejo večjih odpuščanj, vsekakor pa bomo situacijo pozorno spremljali," pravi vršilka dolžnosti direktorice zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc.
Do četrtka tisoč vlog delodajalcev
Do danes so na zavodu prejeli skupaj 1000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za 5033 oseb, med njimi 764 vlog za višjo silo (za 3823 oseb) in 236 vlog za začasno čakanje na delo (za 1210 oseb). Delodajalce so danes na tiskovni konferenci zavoda v Ljubnem ob Savinji ponovno pozvali, da vloge oddajo pravočasno. Torej do ponedeljka, 28. avgusta, saj se takrat izteče 15-dnevni rok od uveljavitve interventnega zakona, ki velja za vse, ki so delavce na čakanje napotili pred začetkom veljavnosti zakona (torej pred 11. avgustom). Za ostale delavce se lahko vložijo 15 dni od odsotnosti zaradi višje sile oziroma napotitve na čakanje.
"Odločeni smo, da podjetje saniramo"
Minister za delo Luka Mesec je danes obiskal podjetje KLS na Ljubnem ob Savinji, ki ga je vodna ujma močno prizadela. "Že prvi dan po poplavi smo bili odločeni, da podjetje saniramo, predvsem zaradi odgovornosti do naših zaposlenih, ki so tudi sami utrpeli velike izgube v poplavah, in kupcev. Mi smo visoko robotizirano in tehnološko napredno podjetje, imamo več kot 80-odstotni tržni delež v evropski avtomobilski industriji. Sanacija podjetja bo zelo dolga," je povedala izvršna direktorica podjetja KLS Ljubno ob Savinji Barbara Strašek Mirnik.
Podjetje zaposluje 260 delavcev, utrpelo je za več kot 100 milijonov evrov škode. Po njeni oceni je sanacija po tolikšni škodi velik zalogaj, zato potrebujejo podporo države, in to čim prej, da lahko začnejo nakupe nove opreme in strojev. Po prvih ocenah bi lahko vsaj del proizvodnje zagnali čez približno dva meseca, za ponovno vzpostavitev vseh proizvodnih procesov pa bodo potrebovali še precej časa. (sta)
Podjetje lahko na začasno čakanje na delo delavca napoti v obdobju od 3. avgusta do 31. oktobra. Predvidena je tudi možnost podaljšanja ukrepa s sklepom vlade do 31. decembra. Upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta do 31. decembra. Obdobje, v katerem bodo delodajalci dejansko uveljavljali oba ukrepa, je težko oceniti, saj se bo prilagajalo razmeram pri delavcih in delodajalcih. Delodajalci pogosto vlogo oddajo za daljše obdobje, a lahko v praksi nato delavce, katere so napotili na čakanje, ob izboljšanju razmer predčasno pokličejo nazaj na delo. Prav tako delodajalci ob oddaji vloge za uveljavljanje ukrepa povračila nadomestila plače delavcem, odsotnim iz razloga višje sile, ki je bila posledica poplav, pogosto ne vedo, koliko časa bodo navedene okoliščine pri delavcu trajale.
Brezposelnim za pomoč višje nadomestilo
Med ukrepi vlade je tudi povabilo brezposelnim, da se preko javnih del vključijo v sanacijo poplavljenih območij za višje nadomestilo. Kakšen odziv pričakujejo na zavodu? "V novi predlagan program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov bodo povabljeni vsi brezposelni, ki nimajo zdravstvenih omejitev. Ocenjujemo, da bo program javnih del koristen, saj bomo s tem prispevali k hitrejšemu odpravljanju posledic velike ujme. Pričakujemo, da bodo brezposelni motivirani in da se bodo vključevali v veliki meri, saj se zavedajo, da bodo s svojim dejanjem pomagali tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Če bo svetovalec/ka zaposlitve po pogovoru z osebo to napotil/a v program javnih del, bodo iz tega izhajale tudi obveznosti. Zvišalo pa se bo tudi nadomestilo za javna dela, odvisno od izobrazbe. Tisti z do peto stopnjo izobrazbe bodo dobili 100 odstotkov minimalne plače (1200 evrov bruto), s šesto stopnjo 110 odstotkov (1320 evrov bruto), s sedmo stopnjo ali več pa 120 odstotkov (1440 evrov bruto)," pojasnjujejo na zavodu. Za primerjavo podatek, da najvišje nadomestilo za brezposelnost znaša 892 evrov bruto, najnižje pa 583 evrov bruto.
Dodajmo, da pri obnovi lahko z občasnim delom pomagajo tudi upokojenci, ki bodo do konca leta namesto dosedanjih največ 60 ur opravili največ 90 ur dela na mesec. Možno pa bo tudi hitrejše zaposlovanje tujcev iz nevizumskih držav, in sicer v poklicih, potrebnih za sanacijo. Seznam poklicev je še v pripravi, na njem pa bodo zagotovo krovci, montažerji in podobno. Tem naj bi zavod dal soglasje za delo že v desetih dneh in bodo lahko začeli delati takoj, še preden jim bo upravna enota izdala enotno dovoljenje za prebivanje in delo, kar običajno traja tri mesece.
