Že od leta 2016 so obrestne mere za denarne vloge v bankah blizu ničli, zadnji ukrepi za boj proti gospodarski krizi zaradi koronavirusa pa povrhu napovedujejo še možnost dviga inflacije, kar bi realno vrednost prihrankov dodatno zmanjšalo. Zato se varčevalci sedaj ne soočajo zgolj z dilemo, kako oplemenititi svoje prihranke, ampak je problem celo najti način, kako vsaj ohraniti njihovo realno kupno moč. Strokovnjake za osebne finance smo zato soočili s hipotetičnim primerom varčevalca upokojenca, ki bi želel za svojega vnuka ali vnučko deset let varčevati mesečno od 50 do 100 evrov, da bi lahko privarčevano vsoto namenil financiranju stroškov šolanja.
Mitja Vezovišek iz svetovalnega podjetja s področja upravljanja osebnih financ Vezovišek&partnerji pravi, da je dejansko pravih rešitev na našem trgu malo. "Izbira je precej omejena, če smo finančno pismeni in iščemo transparenten produkt z nizkimi stroški ter realno možnostjo za doseganje donosov, ki bodo na primer štiri odstotke nad inflacijo." Sogovornik našteje štiri glavne možnosti: bančno varčevanje, naložbena zavarovanja, investicijske sklade in alternativne naložbe. Bančno varčevanje Vezovišek odločno odsvetuje, saj ponuja minimalne obresti v višini manj kot odstotek, kar ne pokrije niti inflacije. "Pri tem moramo običajno denar zakleniti za daljše obdobje, kar se pri dolgoročnem varčevanju ne zdi tako problematično, a pomeni tudi, da če se jutri pojavi boljša rešitev, te ne moremo izbrati." Druga možnost so naložbena zavarovanja, ki so v skoraj vseh primerih obremenjena z visokimi stroški, ki imajo odločilen vpliv na končni izkupiček. "Resda ponujajo nekaj fleksibilnosti pri izbiri naložbene komponente, to pa je tudi vse. Zagotovo premalo, kljub temu da imajo en velik plus, in sicer davčno obravnavo, ko po desetih letih ne plačamo nobenega davka več."
Dobiček ni vnaprej zajamčen
Kot tretjo in najprimernejšo možnost Vezovišek navaja investicijske sklade. Investicijski skladi po njegovem ponujajo številne prednosti, kot so velika fleksibilnost, transparentnost in dostop do različnih naložbenih strategij, zato so najprimernejša izbira za takšen primer. "A niso brez slabosti, te so predvsem v višjih stroških - z dobro izbiro se jim lahko v veliki meri tudi izognemo - in davčni obravnavi varčevanja na deset let. Visok davek na kapitalski dobiček lahko, skupaj s stroški, bistveno zniža naš donos. Alternativne naložbe, kot so zlato, zasebni dolg in kriptovalute, sicer ponujajo vrsto zanimivih rešitev, tudi za tovrstno varčevanje, a sodijo med dopolnitev, ne pa osnovno varčevanje," pravi Mitja Vezovišek.
Rekordna cena zlata
Možnost povišanja inflacije nakazujejo tudi nedavni dvigi cen zlata in srebra na svetovnih borzah. Cena zlata je v začetku tedna podrla rekord in se približala vrednosti 2000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo zlata. V noči na ponedeljek je bilo treba za unčo odšteti 1944,71 dolarja, kar je močno preseglo prejšnji rekordni znesek iz leta 2011 pri 1921,18 dolarja. Višja cena plemenitih kovin nakazuje padec vrednosti denarja oziroma inflacijo. Slovenija je junija na letni ravni beležila 0,8-odstotno deflacijo, na mesečni ravni pa 0,9-odstotno inflacijo.
Nova KBM predlaga rentno varčevanje
Pri Novi KBM v opisanem primeru dolgoročnega varčevanja predlagajo sklenitev rentnega varčevanja, pri katerem varčevalec mesečno polaga izbran znesek. Pred zaključkom varčevanja se lahko varčevalec odloči za enkratno izplačilo privarčevanih sredstev, izplačilo v obliki rent ali kombinacijo obeh. Pri rentnem varčevanju gre za varno obliko naložbe, pravijo pri Novi KBM. Po trenutno objavljeni ponudbi je rentno varčevanje pri Novi KBM obrestovano s 6-mesečnim evriborom (-0,373 odstotka na včerajšnji dan) plus 0,3 odstotne točke, kar pomeni, da je ta hip negativno. Račun na vpogled je sicer pri Novi KBM obrestovan z 0,00 odstotka, varčevalni račun z 0,01 odstotka letno, dolgoročna vezava denarja s fiksno obrestno mero po posebni ponudbi pa z 0,05 odstotka letno.