Varnost in 5G: Ameriško-slovenska deklaracija je v karanteni

Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da med Slovenijo in ZDA že od lani potekajo pogovori o možnosti sprejetja skupne izjave, ki mu obe državi, prav tako pa tudi EU in zveza Nato, v zadnjem času namenjata povečano pozornost. Kot smo poročali, državi usklajujeta zadnjo verzijo skupne izjave, ki je v zadnjem tednu zaokrožila tudi v javnosti. Ta dokument sicer ni mednarodnopravno zavezujoč, saj ne gre za mednarodno pogodbo, za katero bi bila potrebna ratifikacija v državnem zboru.
Kljub temu pa ima deklaracija pomembne posledice, saj Slovenijo jasno pozicionira znotraj ameriško-kitajske trgovinske vojne kakor tudi v evropskem kontekstu. Cilj deklaracije, ki je v prvi vrsti v ameriškem interesu, je, čeprav to v njej ni eksplicitno zapisano, da kitajskim podjetjem, sploh podjetju Huawei, onemogoči, da bi v Slovenijo dobavljalo telekomunikacijsko opremo za izgradnjo omrežja 5G. Takšne bilateralne izjave so doslej z ZDA podpisale države, ki spadajo v višegrajsko skupino ali sodelujejo v ameriški iniciativi Tri morja, ki obsega pas vzhodnoevropskih držav od Baltika prek Jadrana do Črnega morja.
Doslej so podobne deklaracije z ZDA že podpisale Poljska, Romunija, Estonija in Latvija. Prva je bila lani septembra Poljska, najtesnejša ameriška zaveznica v EU. Ker pred tem Američanom ni uspelo, da bi svoje interese na področju 5G uveljavili na ravni celotne EU, so spremenili strategijo in začeli pogajanja za sklenitev bilateralnih deklaracij. Primerjalno je vsebina do sedaj podpisanih deklaracij in tiste, ki jo ima na mizi Slovenija, generična, saj se le malenkostno vsebinsko razlikujejo, tako da je zelo težko reči, da gre za pogajanja o vsebini.
Na dodatno poizvedovanje so nam včeraj na MZZ pojasnili, kar se časovnice sprejemanja ameriško-slovenske deklaracije o 5G tiče, da stvar na slovenski strani še ni pripravljena za podpis in da bo trajalo vsaj še nekaj mesecev, preden bi lahko deklaracijo podpisali. V opozicijski SD neuradno že napovedujejo, da bodo v naslednjih dneh vložili predlog za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko na temo omenjene deklaracije, predvsem pa zunanjepolitičnih posledic za Slovenijo, ki bi jih morebitni podpis prinesel. Po zakonu o zunanjih zadevah je državni zbor tisti, ki MZZ določa splošne usmeritve za izvajanje zunanjih zadev.
Kajti tega, da bi MZZ pozval državni zbor, kar mu isti zakon omogoča, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja, ni pričakovati. Odbor za zunanje zadeve vodi poslanka SMC Monika Gregorčič, večino v odboru za zunanjo politiko pa ima koalicija, ta pa ni naklonjena obravnavi te tematike v državnem zboru. Po neuradnih informacijah so ZDA kampanjo za podpis deklaracije začele že v času vlade Marjana Šarca, a pri bivši vladni garnituri niso naleteli na tolikšno pripravljenost za sodelovanje kot zdaj pri vladi Janeza Janše.