Luka Mlakar
Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je ob vložitvi podpisov dejal, da verjame v zmago na referendumu. "Prepričan sem, da bomo državljani Slovenije dokazali, da razumemo, kaj pomeni voda in kaj pomeni demokratična država. Mi smo mlada in demokratična država, ta referendum bo preizkus zrelosti države in državljanov. Prepričan sem, da bomo za prihodnost te države in bodočih generacij zmagali na referendumu," je poudaril Macerl.
Zbrali več kot 50 tisoč podpisov za referendum
Nevladne organizacije, ki so združene v gibanju Za pitno vodo, so do vključno včeraj zbrale 48.479 podpisov, danes pa so dodali še tiste, ki so prispeli po pošti, tako da so v državni zbor skupaj vložili več kot 50 tisoč overjenih podpisov. Alenka Kreč Bricelj iz kulturno ekološkega društva in socialnega podjetja Smetumet je pojasnila, da jim brez velike požrtvovalnosti prostovoljcev ne bi uspelo: "Podpise je zbiralo malo manj kot 200 prostovoljcev po vsej Sloveniji. Bili so razporejeni po regijah in so praktično vse dneve dežurali na večjih upravnih enotah, kjer so pomagali ljudem, ki so prihajali oddajat in overjat podpise."
Dijana Dajčman, 20-letna prostovoljka iz Maribora, je pojasnila, da od 20. aprila, ko se je začelo zbiranje podpisov, do včeraj ni minil dan, ko prostovoljci ne bi dežurali pred upravnimi enotami in pomagali ljudem: "Ko smo pristopili k temu, smo bili malo negotovi, 40 tisoč podpisov se nam je zdelo zelo veliko. Zdaj nam je uspelo. Včasih se nam je zdelo, kot da so vsi z močjo proti nam, ampak vidi se, kdo ima moč. Gremo po zmago na referendum." Pobudniki referenduma so šest dni pred iztekom roka za zbiranje podpisov tako zbrali deset tisoč podpisov več, kot bi jih potrebovali.
Največji in najuspešnejši podvig okoljskega gibanja v 30 letih
Novica o tem, da so pobudniki zbrali več kot 40 tisoč podpisov, se je že včeraj zvečer razširila po družbenih omrežjih. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je takrat na Facebooku zapisala: "Prvič nisem gledala polfinala Evrosonga. Zakaj? Zaradi 48.479 preštetih podpisov. Dragi ljudje. Ratalo nam je!"
Okoljski aktivist in filozof Luka Omladič je na Facebooku že včeraj poudaril, da so pobudniki zbrali skoraj 50 tisoč podpisov za razpis referenduma. "Največji in najuspešnejši podvig okoljskega gibanja, odkar je Slovenija samostojna država, ne glede na to, kaj bo sledilo," je zapisal Omladič. "Ogromna mreža aktivistov je v takorekoč izrednih okoliščinah ob zelo oteženem dostopu do upravnih enot v štirih tednih zbrala toliko izjav, ki so v večini terjale aktiven angažma podpisnikov – to bi, ne vem, za Nemčijo pomenilo dva milijona podpisov," je dodal okoljski aktivist.
Referendum najverjetneje v začetku julija
Državni zbor mora referendum razpisati v sedmih dneh, potem ko ministrstvo za notranje zadeve preveri ustreznost podpisov pod zahtevo. Rok za izvedbo referenduma je običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog utemeljen na ustrezen način utemeljen. O zakonu o vodah bodo volivci na referendumu najverjetneje odločali v začetku julija. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina oziroma 20 odstotkov vseh volivcev.
Vizjak: To niso podpisi civilne družbe
Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak, so se na vložitev podpisov za referendum odzvali z besedami, da so bili podpisniki referendumske zahteve "žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma". Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli na pristojnem ministrstvu.
Vizjak je kasneje za Večer pojasnil, da je bila kampanja zbiranja podpisov dokazano zavajajoča: "S predlogom zakona o vodi nikakor ne posegamo v pravico do vode ali kakorkoli ogrožamo vode v Sloveniji, še najmanj pa ima to zveze s privatizacijo oziroma dostopom do vode. Vsa gesla, ki so jih uporabljali v času kampanje, so popolnoma izmišljena in nimajo nobene zveze z realnostjo oziroma s tem predlogom."
Okoljski minister je ocenil, da se je omenjena tema zelo spolitizirala, v zbiranje podpisov pa so se po njegovih besedah vključili tudi v strankah SD in Levica. "Nikakor ne drži, da bi bili to zbrani podpisi civilne družbe. Pri tem so jim na široko pomagali tako v SD, imamo namreč njihov poziv članstvu, da naj pristopi k podpisom, kot tudi v Levici, ki je prav tako aktivno sodelovala pri zbiranju podpisov. To skrivanje teh političnih strank in politizacija te teme je skrajno neprimerna, posledično pa tudi ni čudno, da so ob angažiranju teh dveh političnih strank in tako zavajujujočih geslih ob zbiranju podpisov zbrali toliko podpore. Če ne bi sam vedel, kaj piše v tem zakonu, bi pritrdil tem trditvam, ki so jih podporniki zbiranja podpisov širili med ljudmi," je dejal Vizjak.
Na vprašanje, kako se bo vlada vključila v referendumsko kampanjo, pa je minister na primeru referenduma o drugem tiru dejal, da je vlada pri tem omejena. "Ne vem, ali lahko vlada sploh potrdi aktivno svojo udeležbo v referendumu, zagotovo pa bomo obrazložili bomo naša stališča, poskrbeli za korektno obveščanje javnosti o vsebini tega zakona in ostro nasprotovali zavajanjem, ki se jih v tem duhu gredo politični nasprotniki," je poudaril Vizjak.
Pri Koritniku zavračajo kritike pobudnikov referenduma
Pobudniki referenduma so bili danes kritični tudi do ministrstva za javno upravo, češ da za razliko od zaposlenih na upravnih enotah ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim so poudarili, da navodila upravnim enotam glede oddaje podpisov niso bila dovolj enoznačno napisana, zaradi česar so se morali ljudje za termine ponekod vnaprej naročati. Ob tem so opozorili, da so spletni podpisi do njih prihajali z zamikom. Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, so očitke na svoj račun odločno zavrnili. Kot so poudarili, je minister še pravočasno in s posebnim dopisom pozval vse upravne enote, naj delo organizirajo na način, da bo za stranke, ki želijo oddati podporo referendumski pobudi, na voljo dovolj delovnih mest, hkrati pa naj omenjene stranke obravnavajo prioritetno. "Upravne enote so zaradi zaščitnih ukrepov in iz razloga, da podporniki ne bi čakali pred poslopji upravnih enot, te pozvale in jih prosile, da se v primeru večjih skupin podpornikov na oddajo podpore prej naročijo," so med drugim pojasnili na pristojnem ministrstvu.
"Pri nas voda res nekaj pomeni"
Naravovarstvenik Anton Komat medtem v luči velikega števila zbranih podpisov poudarja, da je to dokaz, da je voda na lestvici vrednot prebivalcev Slovenije zelo visoko. "To je dokaz orientacije samega naroda. Pri nas voda res nekaj pomeni, to ni samo neka floskula in neka fraza," ocenjuje Komat in dodaja, da ne dvomi, da kvorum za referendum ne bi bil izpolnjen. Ker je bilo 50 tisoč podpisov za referendum potrebno overiti na upravnih enotah, je to po njegovih besedah zagotovo velik uspeh.
"Mislim pa, da to ni največja akcija okoljskega gibanja do zdaj. Ko je šlo za pobudo za vpis pravice do pitne vode v ustavo, je bilo zbranih skoraj sto tisoč podpisov, vendar pa niso imeli značaja nekega referendumskega overovljanja," poudarja Komat. Ob tem opozarja, da omenjeno ustavno določilo v praksi ne predstavlja nobenega varovanja pitne vode, saj sistemska zakonodaja na tem področju ni ustrezno urejena. "Nisem pravnik, toliko pa vem, da brez ustreznega zakona, ki predvideva sankcije, nobeno ustavno določilo nič ne pomeni," pojasnjuje Komat in dodaja, da se evropska vodna direktiva v Sloveniji sploh ne izvaja.
Nevladniki: Zakon je škodljiv za vode in ljudi
Novelo zakona o vodah so poslanci konec marca kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke sprejeli po skrajšanem postopku. Pobudniki referenduma opozarjajo, da se s posegom v 37. člen zakona o vodah širi možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Nevladniki so večkrat poudarili, da gre lahko tudi pri objektih javne rabe za zasebno lastnino, zaradi česar lahko pride do omejitve dostopa do vode.
Zakon lahko po njihovih besedah vodi do nepopravljive škode za površinske in podzemne vode, za pitno vodo, ekosisteme ter zdravje prebivalcev Slovenije, ob tem pa so večkrat opozorili, da je bil v državnem zboru sprejet na nepregleden, nezakonit in neustaven način.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
