Za okužbo s HPV ni zdravila. To je eden od prvih podatkov, s katerim se srečamo, ko brskamo za informacijami o eni najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Kar je glede na to, da se okoli osemdeset odstotkov spolno aktivne populacije vsaj enkrat v življenju okuži s humanimi papilomavirusi, precej strašljivo. Okužbe ne spremljajo vidni klinični znaki, zato se ne kaže z opozorilnimi simptomi. A dejstvo je, da visokorizični genotipi virusov HPV povzročajo kar 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu pri ženskah, 70 do 90 odstotkov raka nožnice in zadnjika, ki prizadene tudi moške, in 47 odstotkov raka penisa. Torej ne gre le za "žensko težavo" in oboji smo prenašalci okužbe.
Okužba najpogostejša pri adolescentih
Zakorakali smo v poletje, imamo več prostega časa, ob tem se po dolgem letu dni končno spet več družimo in zabavamo na večjih dogodkih. Dejstvo je, da te okoliščine vodjo tudi do več novih spolnih stikov, zaradi česar zdravniki vsako poletje znova posebej opominjajo na varne, zaščitene spolne odnose oziroma dosledno upoštevanje pravil zdrave spolnosti (ABC): abstinenca oziroma odložitev prvega spolnega odnosa v obdobje večje zrelosti, zvestoba dveh partnerjev in uporaba kondoma. Slednje sicer zmanjša verjetnost za okužbo, a je popolnoma ne prepreči, saj je zanjo dovolj že stik s kožo ali sluznico okuženega. Najboljša zaščita pred okužbo s HPV je vsekakor pravočasno cepljenje, torej pred prvim spolnim odnosom.
Tudi zdravnica dr. Mojca Miholič, strokovna vodja Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, svoje paciente opozarja na možnost okužbe. "Okužba s HPV je najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih obeh spolov v obdobju od petnajst do petindvajset let. Nekateri najstniki se srečajo s spolnimi kontakti že zelo zgodaj, zato jih je smiselno cepiti čim prej, še preden se pojavijo možnosti za okužbo. Pri moškem spolu se pojavnost HPV-okužb (za razliko od žensk) z leti ne zmanjšuje, tudi dovzetnejši so za ponavljajoče se okužbe in niso le prenašalci, kot je bilo zmotno mišljenje. Pri moških nimamo nobenega rutinskega preventivnega programa, s katerim bi lahko predčasno zaznali okužbo z visokorizičnim HPV. Okužba pri moških poteka še bolj prikrito kot pri ženskah, saj v večini okuženi moški nima prav nobenih vidnih težav." Človeški imunski sistem večino okužb s virusi HPV obvlada in virus se v nekaj mesecih "očisti", pojasnjuje Miholičeva in opozori, da pa naravna protitelesa, ki jih organizem med okužbo ustvari, ne ščitijo posameznika pred ponovno okužbo z istim tipom HPV in je torej mogoča ponovna okužba z istim (ali drugim) tipom virusa. Žal pa v desetih odstotkih virusna okužba lahko traja dlje časa, se ne "očisti" in kot taka lahko poveča tveganje za nastanek predrakavih in rakavih obolenj, posebno če gre za okužbo z visokorizičnimi tipi HPV, kar je približno en odstotek. Posebno moški so bolj dovzetni za ponavljajoče se okužbe skozi celo življenje, še doda naša sogovornica.
Cepljenje odslej za deklice in dečke
Septembra 2009 se je začelo prostovoljno cepljenje proti HPV za enajstletne deklice v okviru sistematskega pregleda. V šolskem letu 2021/22 bo prvič po programu cepljenja mogoče tudi za dečke, je pa cepljenje omogočeno za vso populacijo.
"Cepljenje dečkov je pomembno iz dveh razlogov. Prvi je, da bodo sedaj tudi slovenski dečki zaščiteni pred boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV. Drugi je, da bo cepljenje dečkov doprineslo k vzpostavitvi kolektivne imunosti in s tem tudi k eliminaciji raka materničnega vratu ter k boljšemu obvladovanju drugih rakov in bolezni, ki jih okužbe s HPV povzročajo." Tako dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in vodja državnega programa ZORA.
Gibanje Gud vajb
Možnost (tudi) anonimnega posvetovanja in zastavljanja vprašanj o virusih HPV omogoča gibanje Gud vajb. Ozavešča in ponuja informacije o posledicah in možnosti cepljenja. V center svojega delovanja so postavili odpiranje prostora za varno in iskreno komunikacijo, izmenjavo izkušenj žensk in moških, ki so se z virusi HPV že srečali, ter omogočanje dostopa do odgovorov zdravnikov, ki se redno oglašajo na vprašanja skupnosti.
Svetovna zdravstvena organizacija je zastavila globalno strategijo boja proti papilomavirusom, tej pa se je lansko leto pridružila tudi Slovenija. SZO poziva vse države sveta, naj se potrudijo in v naslednjem desetletju dosežejo cilje: devetdesetodstotno precepljenost proti HPV, sedemdesetodstotno pregledanosti žensk v presejalnem programu, ki ga v programu ZORA v Sloveniji že dosegamo, in tudi cilj, da je devetdeset odstotkov žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu ustrezno zdravljenih. Prav zaradi teh izjemnih rezultatov programa ZORA bi lahko Slovenija postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
