(VEČER V ŽIVO) Hrana iz divjine: Užitne divje rastline najdemo, kamorkoli stopimo

Dario Cortese je poznavalec divje hrane, samoniklih divjih rastlin in avtor dvanajstih knjig. Kako, kdaj in kje jih nabirati, kako pripraviti in zakaj jih uživati, nam bo zaupal na prihodnjem srečanju Večer v živo.

Hrana na vsakem koraku

Užitne divje rastline najdemo, kamorkoli stopimo: na travnikih, v gozdovih in tudi kot plevel po vrtovih. Gojene rastline, ki jih danes najdemo na svojih vrtovih ali na policah trgovin, so bile nekoč divje rastline. Dario Cortese se je s svetom divjih rastlin srečal že kot otrok, ko je nabiral zelišča in čemaž. Ugotavlja, da je pri večini ljudi, ki začnejo odkrivati svet divjih rastlin, ravno čemaž tisti, ki jim najprej odpre vrata vanj.

Zahteven teren jih krepi

Razlika med hrano in rastlinami iz trgovine in divjo hrano je ta, da smo na okus hrane iz trgovine navajeni, okus divje hrane, divjih rastlin pa je izrazitejši, običajno bolj trpek, so bolj aromatične. Divje rastline imajo v primerjavi z gojenimi tri- do štirikrat več vitaminov in rudnin, kar je posledica okoliščin, v katerih rastejo. Običajno so to rastišča med kamenjem, v gorah, na nerodovitnih predelih, zaradi česar so divje rastline prisiljene razviti omenjene lastnosti.

Nabirajmo, kar poznamo

V Sloveniji raste več kot 3000 vrst samoniklih, divjih rastlin, od katerih jih je polovica primerna za prehrano. Za popolno varnost pri določanju, katera je strupena in katera užitna, je potrebno znanje in poznavanje rastlin. Samo izrazita barva in izrazit vonj še ne pomenita nujno strupene rastline in obratno.

Poživlja

Divja hrana poživlja, deluje tudi krepčilno. Najpogosteje jo uživamo spomladi, npr. čemaž. Ne samo da je divja hrana bogata z vitamini in rudninami, ima tudi izjemno energijo mladih rastlin. Dovolj je že, da jo zaužijemo v majhnih količinah, in se počutimo poživljeno in polni energije. Če jemo običajno hrano, kot so krompir in testenine, na katere okus smo navajeni in nam prija, je običajno pojemo veliko, da smo siti. Po taki hrani smo utrujeni in brez energije. Pri uživanju divje hrane pa je ravno obratno, zaradi izrazitega in aromatičnega okusa je ne moremo pojesti veliko. Divjo hrano kombiniramo z običajno hrano, na primer s krompirjem, jajci ... Jedi, pripravljene z dodatkom divje hrane, nas hitreje nasitijo, zato nam ni treba pojesti velikih porcij, dovolj je že skodelica take hrane in smo siti, hkrati pa tudi polni energije.

Najljubše

Dario Cortese ima nekaj svojih najljubših divjih rastlin: vsestransko koprivo, čemaž, primorski slanorad, obmorski oman, čober, ki je sorodnik mete in je zelo aromatičen, itd. Zaradi svoje uporabnosti in hranljivosti med divjimi rastlinami velja izpostaviti koprivo, ima veliko rudnin in beljakovin, kar je za zeleno rastlino zelo redko. Vsebuje tudi nitrate, vendar vsebuje še klorofil, ki preprečuje karcenogeno delovanje nitratov.
Zaužijemo lahko poganjek koprive, ki mu z drgnjenjem odstranimo žgalne laske, ga zmečkamo med prsti in ga pojemo. Zelo znana pa je tudi priprava koprive na enak način, kot pripravimo špinačo. O koprivi in drugih zanimivih in hranljivih divjih rastlinah ter njihovi pripravi bomo govorili z Dariem Cortesejem avgusta v Mariboru.