(VEČER V ŽIVO) Vili Ravnjak o sočutju, reinkarnaciji in meditaciji

"Umetnost in duhovnost sta si zelo blizu, zlasti gledališče, ki je v zgodovini izšlo iz verskih obredov. Če bi na primer opravljal kakšen tehničen ali z materialnim življenjem povezan poklic, se z duhovnostjo najbrž ne bi mogel ukvarjati tako intenzivno, kot se, torej tudi kot učitelj in pisec knjig," pove Vili Ravnjak o povezanosti svojega dramaturškega dela in duhovnega raziskovanja. O reinkarnacijah, meditaciji in z njo povezanim sočutjem bo govoril tudi 3. avgusta na Večeru v živo.
Kdaj ste se prvič zavedli, da je življenje mnogo več kot fizična izkušnja?
"Občutja 'čudežnosti' življenja so se mi pojavljala že v najstniških letih, ampak takrat je bilo to povezano z mojo umetniško senzibilnostjo. Že zelo zgodaj, mislim, da pri dvanajstih letih, sem spoznal, da se močno razlikujem od drugih; to svojo drugačnost sem potem živel skozi umetnost, na primer s pisanjem literarnih tekstov, ustvarjanjem gledaliških predstav. To je bil v bistvu moj način, kako preživeti v okolju, ki za duhovno senzibilne ljudi ni imelo nobenega smisla. Zares se je moje zavestno ukvarjanje z duhovnostjo začelo jeseni 1987, ko sem se udeležil prve duhovne delavnice, kjer smo iskali razsvetljenje. Tja sem šel iz preprostega razloga, ker sem se hotel odpočiti od stresa in napornih medosebnih odnosov, ki so takrat vladali v moji službi; bil sem umetniški vodja mariborske Drame in v tem času so se v SNG Maribor bili hudi notranji spori. Spoznanja s tega 'intenzivnega razsvetljenja' so usodno preobrnila tok mojega življenja."