"Verjamemo, da smo sposobni pri dijakih tudi drugače spodbujati občutek odgovornosti kot s kaznimi"

Elizabeta Planinšič
18.03.2021 17:45
V državni zbor vložen predlog zakona o aboliciji za dijake, ki so bili kaznovani zaradi protestiranja. Da ne gre za nezaupanje v pravosodni sistem, sicer poudarja Branislav Rajić. Dr. Miha Šepec pa, da lahko tudi sodišče oprosti dijake.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Štiri obdolžilne predloge za mladoletne dijake so napisali mariborski policisti, petim polnoletnim pa izrekli globe v višini 400 evrov.
Sašo Bizjak

"Že dejstvo, da vlagamo ta predlog zakona, izraža naše stališče o tem, da sankcije niso najbolj primeren način za izražanje dobrodošlice mladim v svet odraslih. To ni izraz nezaupanja v pravosodni sistem. Verjamemo, da smo sposobni pri dijakih tudi drugače spodbujati občutek odgovornosti kot s kaznimi," je danes, potem ko je predlog zakona o aboliciji za dijake, ki so bili kaznovani zaradi protestiranja proti zaprtju šol 9. februarja letos v Mariboru, vložil v državni zbor, dejal poslanec SMC Branislav Rajić. In dodal: "Predvsem mi, ki se ukvarjamo s politiko, bi morali znati ponuditi boljše vzore in alternative. Breme težav, ki zaradi epidemije pesti mlado generacijo, je preveliko. In mladi so to glasno povedali. Predlog zakona vlagamo tudi zato, ker ni prav, da se njihova stiska še naprej v veliki meri politizira."

Predlog zakona o ustavitvi določenih postopkov o prekrških, storjenih po zakonu o nalezljivih boleznih, in povrnitvi plačanih glob v pravnomočnih postopkih je kratek. Ima vsega tri člene. "Prekrškovni organi in sodišča, ki sodijo o prekrških, naj ustavijo vse postopke o prekrških, ki so jih 9. februarja letos storili posamezniki ali posameznice s statusom dijaka," je zapisano. In da se tiste, ki jim je bila izrečena globa, oprosti odgovornosti za prekršek, plačani znesek globe pa se povrne.

Predlog zakona so podprli tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ministrica za izobraževanje Simona Kustec in predsednik stranke ter gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Tovrstnega primera abolicije, torej odprave prekrškovnih postopkov, pisane zgolj za tako ozek krog ljudi, pri nas še nismo imeli. Pred petnajstimi leti smo, na primer, v Sloveniji abolirali prometne prekrške, storjene do leta 2005. Šlo je za lažje prekrške, takrat z delom zasuta sodišča pa so zaradi tega razbremenjena za okoli 144 tisoč zadev.

Je sploh mogoče sprejeti abolicijo za tako ciljano skupino? "Kolikor se predlog zakona zdi nenavaden, pravno z njim ni nič pretirano narobe. Amnestijo podeli državni zbor abstraktno opredeljenemu določljivemu, vendar poimensko nedoločenemu krogu oseb," pravi dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. In dodaja, da so razlogi, zakaj to državni zbor naredi, lahko različni. "Kot akt milosti, sredstvo za popravo pretirano stroge zakonodaje ali celo pretirano stroge sodne prakse. Pogosto so možni tudi politični motivi (pritisk javnosti, nemiri, mednarodni pritiski, verska tradicija, poprava krivic in podobno)." Šepec dodaja, da kot pravni instrument amnestija - pa tudi abolicija - predstavlja obliko nadzora zakonodajne veje oblasti nad sodno vejo oziroma korekturo lastne zakonodajne dejavnosti. Zakonodajalec je namreč tisti, ki je predpis v osnovi sprejel, zdaj pa želi iz predpisa izvzeti določene situacije. "Kljub temu pa moramo biti pri uporabi tega pravnega instituta nadvse predvidni, da se ne sprevrže v prehudo omejevanje in pretiran nadzor sodne veje oblasti ter da se ne uporablja kot politično sredstvo za nabiranje političnih glasov," pravi strokovnjak za kazensko in prekrškovno pravo. Ob vsem tem pa kot zanimivost omeni, da ima sodišče v teh postopkih možnost ugotoviti, da je šlo za prekrške, ki posebno lahki in pri katerih je bila škodljiva posledica neznatna. V tem primeru lahko sodišče s sodbo zavrne predlog prekrškovnega organa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta