Okoljevarstvena aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl pravita, da se v državno politiko odpravljata z namenom, da bi Vesna spremenila svet na bolje in preprečila norosti v parlamentu.
Politični prostor je pred aprilskimi volitvami z ustanovnim kongresom dopolnila zelena stranka Vesna. Med ključnimi poudarki programa se politična novinka zavzema za ohranjanje in obnovo naravnega okolja. Med drugim si prizadeva za enakopravnost in socialno pravičnost, prav tako bodo stremeli k učinkovitejšemu boju proti korupciji in izboljševanju življenjskega standarda. Politiko dojemajo kot tek na dolge proge.
Stavijo na medgeneracijsko solidarnost
Stranka Vesna izhaja iz civilne družbe in ima dva predsednika. Okoljevarstvena aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl pravita, da se v državno politiko odpravljata z namenom, da bi Vesna spremenila svet na bolje in preprečila norosti v parlamentu. "Ne prinašamo pokroviteljskih obljub, ampak rešitve, ki se rodijo na terenu v sodelovanju z ljudmi. Čas je, da Slovenijo očistimo korupcije, manipulacije, ignorance," je dejala Urša Zgojznik. Poudarila je nujnost trajnega sodelovanja med politiko in nevladnimi organizacijami. "Tako v stranki razumemo neposredno demokracijo. Vesna ponuja odziv na potrebe današnjega časa. Težave je treba nemudoma reševati z vsebino," je dodala.
Evropa še čaka na zeleni preboj
Evropska zelena stranka po zadnjih volitvah zavzema 73 od skupno 705 sedežev v Evropskem parlamentu. Na ravni držav članic zelena politika na stari celini še vedno čaka na odločnejši preboj v ospredje. Zelene stranke kot članice vladnih koalicij za zdaj sodelujejo samo v sedmih državah evropske zveze. Zelena politika ima največjo moč na Nizozemskem (15,1 odstotka), sledijo Nemčija (14,8), Avstrija (13,8) in Finska (11,5). Manj kot 10-odstotno zastopanost imajo zeleni v belgijski, švedski in irski vladi.
Na kongresu v Zagorju ob Savi, kraju z močno okoljevarstveno zgodovino, je v dvorani sodelovalo okoli petdeset članov in simpatizerjev stranke. Obrazi Vesne so ljudje s terena in strokovnjaki z različnih področij. Uroš Macerl je napovedal, da bo na krilih zasavske trme naredil vse za uresničenje programa in idej stranke. "Predstavljamo garancijo, da bomo obljube tudi izpeljali. Tukaj nismo zato, da bi pobrali smetano, ampak želimo družbeni razvoj v pravo smer. Slovenija mora postati solidarna s prihodnjimi generacijami, ki jim je treba zagotoviti upanje. Politika pravi, da dela za ljudi, potem pa vse obljube pospravi v predale do naslednjih volitev. Vesna bo delala z ljudmi tako, da bo vez s civilno družbo prenesla v politiko," je koncept delovanja razložil Macerl.
Vesna se, če bo vstopila v parlament, ne vidi v koaliciji s sedanjimi vladnimi strankami. Nagovarjati želi tudi mlade volivce in prisluhniti njihovim težavam. Stranka stavi na medgeneracijsko solidarnost in napoveduje, da se bo zavzemala za uvedbo optimalne oblike univerzalnega temeljnega dohodka. V stranki so ponosni, da Vesna uživa podporo Evropske zelene stranke. "To je rezultat dvajsetletnega dela na področju našega okoljskega aktivizma. V Evropi so prepoznali, da se nismo prebarvali na zeleno za potrebe volitev. Njihova podpora nam ogromno pomeni tako z moralnega kot z vsebinskega vidika," je dodal Macerl.
"V Evropi so prepoznali, da se nismo prebarvali na zeleno za potrebe volitev"
Plut: To je prava zelena stranka
V Sloveniji je do rojstva stranke Vesna zevala velika politična praznina na okoljevarstvenem področju. Ko je Demos tlakoval osamosvojitveno pot nove države, so bili Zeleni Slovenije pomemben koalicijski partner. Na volitvah v skupščino leta 1990 so dosegli 8,8-odstotno podporo, njihov ustanovitveni predsednik pa je bil geograf, ekolog in zgodovinar Dušan Plut. Nato je stranka zaradi notranjih sporov izgubila sijaj in začela razpadati. Danes jo vodi nekdanji član SDS Andrej Čuš, ki se je pred aprilskimi volitvami priključil gibanju Povežimo Slovenijo z Marjanom Podobnikom, Francem Kanglerjem, Zdravkom Počivalškom … "Glede na to, da stranka Zeleni Slovenije ni sprejeta v evropsko druščino zelenih strank, si zelene oznake ne zasluži. Prav tako je s političnega zemljevida pričakovano hitro izginila stranka Jureta Lebna, ki se je prav tako predstavljala kot zelena alternativa," je dejal Dušan Plut.
Naš sogovornik pravi, da ima Slovenija izjemne potenciale za trajnostni sonaravni razvoj, vendar svojih prednosti z razvojnega vidika skozi politiko nikakor ne izkoristi. "Slovenija se uvršča med najbolj privilegirane države po naravnem kapitalu, ohranjenosti naravnih virov in mavrici obnovljivih virov energije. Domača politika še vedno vztraja pri starem neoliberalnem gospodarskem vzorcu, kjer sta dodana vrednost in ustvarjanje profita na prvem mestu. Številne evropske države, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Finska, Švedska …, so jasno pokazale, da je z zmanjševanjem okoljskih pritiskov možno doseči višjo stopnjo blaginje in gospodarskega napredka," je za Večer pojasnil Plut.
Kakšen volilni potencial ima novoustanovljena stranka Vesna? "Ima odlično tradicijo in argumentiran temelj, da pridobi zaupanje ljudi. Program stranke je evropsko zelen in napreden. Zelene politike namreč ne označuje samo varstvo okolja, ampak tudi socialna pravičnost, prepoznavanje pravic manjšin, zaščita migrantov, ki bežijo z vojnih območij … Zelene stranke navsezadnje združujejo socialnost, sonaravnost in predvsem solidarnost tako na globalni kot na lokalni ravni," je poudaril Dušan Plut, ki ne skriva simpatij do nove stranke, a se v Vesno ne bo vključil, ker ga vrnitev v politično areno ne zanima več.