Luka Mlakar
Državni zbor je zvečer sprejel predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov: o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje. Državni zbor je potrdil predloge za razpis referendumov, ne pa tudi še datumov. To bodo poslanci storili s sprejetjem odloka o razpisu referendumov, o čemer naj bi odločali prihodnji teden. Zlasti v Svobodi naj bi si želeli referendume izpeljati sočasno z evropskimi volitvami 9. junija, medtem ko so v SD večkrat ponovili, da predloga za razpis referendumov na dan volitev v Evropski parlament ne bodo podprli. Današnjo izredno zasedanje poslancev so sicer zaznamovali zapleti. Seja se je začela ob 11. uri, a je poslancem dnevni red uspelo določiti šele ob 14. uri oziroma v četrtem poskusu. Kaj se je zgodilo?
Opozicija: Predlog za referendum se je bistveno spremenil
V opozicijskih SDS in NSi so ob začetku izredne seje opozorili na proceduralne nepravilnosti, do katerih je po njihovi oceni prišlo na sejah parlamentarnega odbora za zdravstvo. Med drugim jih je zmotilo, da je predsedujoči na ponedeljkovi seji odbora Dean Premik, sicer podpredsednik omenjenega odbora, dopustil, da sta Svoboda in Levica z amandmaji spremenili referendumsko vprašanje o uporabi konoplje. Referendumsko vprašanje, ki se je najprej glasilo "Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?" so namreč z amandmaji spremenili v dve vprašanji, in sicer "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj Republika slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?".
V SDS in NSi so ocenili, da je pri spreminjanju referendumskega predloga prišlo do kršitev poslovnika državnega zbora, zaradi česar so predlagali umik oziroma preložitev točke o predlogu za razpis referenduma na eno od naslednjih sej. "Ker je bil predlog za referendum zaradi sprejema amandmajev bistveno spremenjen, menimo, da bi morali imeti novo sejo odbora za zdravstvo, kjer bi predložili nov predlog za referendum. Ne gre samo za predlog uporabe konoplje v medicinske namene, ampak tudi za osebno rabo," je dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Z njim se je strinjala vodja poslancev SDS Jelka Godec, ki je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozvala, naj omenjeno točko sama umakne z dnevnega reda seje ali pa k temu pozove predlagatelja, v tem primeru poslansko skupino Gibanje Svoboda.
Cigler Kralj: Priča smo posiljevanju parlamentarnega postopka
Cigler Kralj in Godec sta med drugim opozorila, da je predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič na seji odbora v začetku tega meseca, ki je bila namenjena obravnavi predloga za posvetovalni referendum o evtanaziji, poslovnik tolmačila tako, da na predlog za razpis referenduma ni dopustila vlaganja amandmajev. "Parlamentarna praksa vam kaže, da amandmaji niso bili vloženi na matično delovno telo. Vlagali so se na odloke in spremembe datumov razpisa posvetovalnega referenduma," je poudarila Godec. Ko gre za predlog referenduma o konoplji, pa je po njenih besedah problem nastal, ker so morali v Svobodi zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora spremeniti prvotno referendumsko vprašanje.
"Dobro ste vedeli, da bo moral, ko boste spremenili referendumsko vprašanje, ponovno začeti teči 30-dnevni rok za sprejem na matičnem delovnem telesu, zato ste izvedli manever z amandmaji," je dejala Godec. Da si v Svobodi referendum o konoplji na vsak način želijo izvesti skupaj z junijskimi evropskimi volitvami, je opozoril tudi Cigler Kralj: "Z lomastenjem po poslovniku se želi ujeti roke za to, da se ti nekorektni referendumi izvedejo na dan evropskih volitev, in zato smo tudi priča temu posiljevanju parlamentarnega postopka."
Bodo poslance SDS in NSi doletele sankcije?
"Če ne bomo potem sklepčni, tisti, ki niste upravičeni, veste, kaj sledi," je poslance SDS in NSi pred tretjim glasovanjem o dnevnem redu seje opozorila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Državni zbor je sklepčen, ko je prisotna večina poslancev, kar pomeni, da jih mora biti na seji najmanj 46. Prisotnost se preverja z glasovalno napravo, če ta ne deluje, pa lahko predsedujoči določi tudi drugačen način preverjanja prisotnosti. V zakonu o poslancih je zapisano, da se je poslanec dolžan udeleževati sej državnega zbora in delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju. Kadar poslanci niso navzoči pri tretjem glasovanju, se šteje, da so odsotni pri glasovanju. Neupravičeno odsotnost ugotavlja mandatno-volilna komisija državnega zbora. Če se ugotovi, da je bil poslanec neupravičeno odsoten, mu za dneve odsotnosti ne pripadajo plača, regres za prehrano in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. V preteklosti so že bili taki primeri. Novembra 2016 je bila trikrat zapored ob glasovanju na seji o proračunu ugotovljena nesklepčnost. Neupravičeno odsotnost je takrat mandatno-volilna komisija ugotovila za kar 38 poslancev in poslank. Podobno se je zgodilo še konec aprila 2017, ko je bilo trikrat zapored ob glasovanju prisotnih le 33 poslancev. Neupravičeno odsotnost je takrat pristojna komisija ugotovila le za štiri poslance. (mr)
Godec za umik predloga za referendum o evtanaziji
Klakočar Zupančič je Ciglerju Kralju in Godec pojasnila, da je umik točke izključno v rokah predlagatelja. Na pozive Godec, naj sama umakne točko z dnevnega reda izredne seje, je odgovorila z besedami, da kot predsednica parlamenta nima vzvodov, s katerimi bi lahko posegla v sklep enega od delovnih teles državnega zbora. "Razumem vaše pomisleke, dejstvo pa je, da je bil sklep odbora sprejet takšen, kakršen je, in da nimam nobenega vzvoda, da bi lahko v to posegla. Sama ne morem nič dati z dnevnega reda, saj ne morem poseči v že sprejeti sklep matičnega delovnega telesa," je dejala Klakočar Zupančič. Po njenih besedah sicer ni dobro, da na sejah odborov prihaja do različnih interpretacij poslovnika. Tam, kjer pravila niso povsem jasna, naj se upošteva parlamentarno prakso oziroma stališče komisije za poslovnik, je dodala Klakočar Zupančič.
Predsednica državnega zbora je po pozivih opozicije vodjo poslancev Svobode Boruta Sajovica kot predstavnika predlagatelja vprašala, ali soglaša z umikom ali preložitvijo točke na eno od prihodnjih sej, a je ta to zavrnil. "Jaz razumem, da nekateri očitno državljankam in državljanom ne zaupajo, da bi se znali odločati o vprašanju, ki zadeva njihovo življenje, ampak ljudje to pravico imajo," je dejal Sajovic, ki je zavrnil očitke, da bi na sejah odbora za zdravstvo prišlo do kršitev poslovnika. Po njegovih besedah so se predlogi za referendume z amandmaji spreminjali že v preteklosti, med drugim tudi v času prejšnje vlade Janeza Janše. Godec je v nadaljevanju predlagala, da bi z dnevnega reda umaknili tudi predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno in v neskladju z ustavo, a Sajovic prav tako ni pristal na umik te točke z dnevnega reda seje.
Dnevni red izredne seje potrdili šele v četrtem poskusu
Po polemikah o kršitvah poslovnika so poslanci prešli na določitev dnevnega reda seje, a se je zapletlo, ker pri tem kar dvakrat niso bili sklepčni. Za potrditev dnevnega reda je v prvih dveh poskusih glasovalo samo 44 koalicijskih poslancev, opozicijski pa so glasovanje bojkotirali. Klakočar Zupančič je sejo prekinila, vendar pa dnevnega reda tudi v tretjem poskusu niso določili. Za potrditev dnevnega reda je namreč glasovalo 45 koalicijskih poslancev oziroma eden premalo. Kot je mogoče slišati, koalicija v dvorani ni imela večine zaradi že vnaprej napovedanih odsotnosti, opozicija pa je to izkoristila in bojkotirala glasovanje. Sledila je nova prekinitev seje, v četrtem poskusu pa je bil dnevni red nato potrjen. Godec in Cigler Kralj sta sicer še naprej vztrajala s preložitvijo točke o razpisu referenduma o uporabi konoplje, vendar pa Klakočar Zupančič njunih pozivov ni uslišala.
"Predlagatelj za sklic izredne seje je izrecno navedel, kaj naj se na izredni seji obravnava, in jaz bom to seveda spoštovala," je povedala predsednica državnega zbora. Godec in Cigler Kralj sta nato napovedala obstrukcijo točke o predlogu referenduma o konoplji, poslanci SDS z izjemo Eve Irgl pa so obstruirali tudi obravnavo predloga referenduma o evtanaziji. Godec je danes podala oceno, da v državnem zboru ni več demokratičnega odločanja. "Ne gre za levosredinsko politiko, gre za čisti fašizem in diktaturo," je povedala Godec, ki je na novinarski konferenci ocenila, da je v državnem zboru "umrla pravna država". Klakočar Zupančič je njene navedbe komentirala z besedami, da bi pravna država v državnem zboru umrla, če bi predsednik državnega zbora posegal v odločitve matičnih delovnih teles.
Janša: Gre za zavajanje volivcev
Prvak SDS Janez Janša je v svojem odzivu na dogajanje v parlamentu ocenil, da se v hramu demokracije posnemajo prakse ljubljanskega mestnega sveta, kjer da župan Zoran Janković s koalicijsko večino omejuje razpravo: "Očitno so redna srečanja med premierjem in Jankovićem pripeljala do vse več posnemanj." Kot je dejal, so v SDS predlagali, da bi na volilni dan izpeljali tudi referendum o drugem bloku krške nuklearke, a so jih v vladajoči koaliciji prepričali, da si tako pomembno odločanje zasluži svoj referendumski dan. "Malo poniglavo je, da najprej nekoga prepričaš, da nimamo referenduma o nečem, o čemer obstaja velika politična enotnost, hkrati z volitvami, potem pa sam predlagaš take referendume, za katere misliš, da bodo povečali udeležbo na volitvah in koristili tudi pri zbiranju glasov za kandidate za Evropski parlament za vladne stranke," je poudaril Janša. Dodal je še, da gre pri referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za "zavajanje volivcev", saj z nobenim zakonom ni mogoče urediti nečesa, ker bi bilo v nasprotju z ustavo, v kateri piše, da je človekovo življenje nedotakljivo. (STA)
