Soočenje mariborskih poslanskih kandidatov, ki sta ga v Vetrinjskem dvoru organizirala Večer in televizija BK TV, se je začelo ostro. V svojih odgovorih na vprašanja glede širših vplivov vojne v Ukrajini, ki jih je kandidatom zastavljal odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, so sodelujoči začeli hitro obračunavati z medsebojnimi in v javnosti že večkrat slišanimi očitki, tudi o političnem angažmaju predsednika vlade Janeza Janše v času socializma in o plači predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je po javnomnenjskih anketah najresnejši kandidat levosredinskih strank, ki bi lahko Janšo zamenjal na čelu izvršne oblasti.
Kupiti več orožja ali ne?
Glede konkretnih vprašanj, povezanih z vojno, poslanec SDS Dejan Kaloh tako meni, da je ustrezna pripravljenost Slovenske vojske, za posodobitev katere je vlada s sprejetim zakonom do leta 2026 predvidela 780 milijonov evrov, osnovni pogoj za varnost države v novonastalih razmerah. Tudi kandidat Nove Slovenije in direktor mariborske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Bernard Memon meni, da se je Slovenija z vstopom v zvezo Nato zavezala, da bo za obrambo namenila več proračunskih izdatkov. Borut Osonkar, kandidat Levice, ki nasprotuje nakupom nove vojaške opreme, je na vprašanje, ali jih je vojna v Ukrajini prepričala o nasprotnem, odgovoril: "Ne, ni nas prepričala." Sami, pravi, še naprej zagovarjajo mirovno politiko in nevtralnost. "Leta 1991 je vojska, ki bi nas morala braniti, bila agresor. Leta 1941 pa je vojska, ki bi nas morala braniti, razpadla in smo bili prepuščeni gverili."
Več kandidatov je podprlo tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem
Krizne razmere se vedno bolj kažejo tudi na področju oskrbe s prehrano in energentov. Po besedah Franca Kanglerja, ki letos kandidira na listi Povežimo Slovenijo, bi bila sprostitev državnih blagovnih rezerv ustrezen kratkoročni ukrep. "Slovenski kmet ima premalo zemlje, zato podpiramo prestrukturiranje sklada kmetijskih zemljišč, da bi lahko dobili kmetje več zemlje." Poslanec SAB Andrej Rajh pa meni, da bi moralo kmetijsko ministrstvo kmetom naložiti, da morajo v tej sezoni pridelovati žita in druge poljščine, ki jih trenutno primanjkuje. Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik se sicer strinja s stališčem SDS, da glede oskrbe s hrano ni treba ustvarjati panike, a da vlada glede tega ne komunicira ustrezno. Poslanec Socialnih demokratov Franc Trček je mnenja, da bi lahko cene hrane regulirali z znižanjem ali začasno odpravo DDV, a pri tem opozarja: "Že med epidemijo covida-19 smo imeli vojne dobičkarje, tega ne smemo dobiti še zdaj."
Gibanje Svoboda za zeleni prehod
Pri vprašanjih energetske preskrbe je večina kandidatov izrazila podporo nadaljnjemu razvoj pridobivanja energije iz obnovljivih virov, več kandidatov pa je podprlo tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ob pogoju, da bi projekt potrdili državljani na referendumu. "Moramo pospešiti gradnjo JEK 2, pri tem pa moramo biti pozorni, da se nam ne ponovi TEŠ 6," pravi Divjak Mirnikova. Kandidatka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič izpostavlja, da je politika, povezana z zelenim prehodom, paradni konj stranke, ki jo vodi dolgoletni predsednik uprave Gen-I. "Naš predsednik je nekdo, ki je že izvrševal to zeleno politiko, katere cilj je bil sončne elektrarne v vsako slovensko gospodinjstvo." Kot pravi, imajo znanje in ljudi, ki bi lahko dosegli program popolnega razogljičenja do leta 2030.
Kangler napovedal novo letalsko linijo
V drugem delu soočenja so kandidati odgovarjali na vprašanja o Mariboru. Edina, ki se je opredelila absolutno proti gradnji sežigalnice, je bila Divjakova, saj Maribor ne sme postati greznica Evrope. Da je tako stališče žalostno, je odvrnil Kangler, Kaloh pa menil, da bo prav zaradi tega, ker je v istem stavku povezala greznico in Maribor, Divjakova izgubila poslanski stolček. So se pa vsi kandidati strinjali, da je nujno drugače urediti financiranje mesta, ne pa tudi, kako. Kaloh in Memon sta pri tem izpostavila, da je aktualna vlada občinam povišala povprečnino, a je Rajh spomnil, da je hkrati občinam dvignila tudi stroške. Da je ureditev tega vprašanja pogoj, da podpre bodočega mandatarja, pa je povedal Trček. Mnenja so se kresala tudi pri vprašanju ali mestni tunel ali obvoznica. Grgurevičeva se je vprašala, zakaj izbirati, država naj zgradi oboje, Osonkar pa je menil, da je treba zaradi zavez po zmanjševanju ogljičnega odtisa bolj kot o gradnji nove infrastrukture razmišljati o javnem potniškem prometu. Po besedah Kanglerja naj bi sicer 7. aprila minister za infrastrukturo Vrtovec in župan Arsenovič podpisala protokol o gradnji tunela, že v uvodu razprave pa je napovedal tudi novo letalsko linijo Maribor-Skopje, ki jo bo uvedel madžarski nizkocenovnik Wizzair. (is)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
