Nastop predsednika vlade Janeza Janše v razpravi o razmerah v Sloveniji na seji skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije je zaznamoval spor z vodjo skupine Sophie in 't Veld glede predvajanja videa o napadih na novinarje v Sloveniji. Janša je vztrajal pri zahtevi po predvajanju videa, ki so ga dobili "pred tremi urami", vodja skupine pa, da iz tehničnih razlogov videa, ki so ga dobili "tri minute pred začetkom seje", ni mogoče predvajati. Janša, ki se je vključil prek spleta, je povezavo potem prekinil in tako razpravo zapustil predčasno.
Od sramote do komunističnega instrumenta
Sophie in 't Veld je dejala, da takšnega zapleta še niso imeli, in ponovila, da bodo video po seji poslali članom skupine, da si ga bodo lahko ogledali in da ga bodo upoštevali, če bo relevanten. Predvideno je bilo, da bi Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti v desetih do petnajstih minutah predstavila svoja stališča, potem bi odgovarjala na vprašanja poslancev, a Janša je po sporu razpravo zapustil, zveza s Simonitijem pa ni bila vzpostavljena.
"Žal je vodja skupine, ki naj bi spremljala spoštovanje svobode medijev v EU, kljub predhodnemu dogovoru cenzurirala predvajanje videa, ki osvetljuje probleme s svobodo medijev in napade na novinarje v Sloveniji," je po razpravi Janša objavil na družbenem omrežju Twitter.
Več članov skupine je podprlo odločitev vodje, da videa ni mogoče predvajati namesto ustne predstavitve. Sergey Lagodinsky iz politične skupine Zelenih je dejal, da "nismo kino", po njegovih besedah je bil Janša gost skupine, čeprav je predsednik vlade. Njegovo obnašanje je sramota za prihodnje predsedstvo Sveta EU.
Skupina: Obžalovanje, a še za dialog
"Obžalujemo, da je bila izmenjava mnenj prekinjena, saj je predsednik vlade zapustil srečanje," so po seji sporočili iz skupine. Skupina je še naprej pripravljena na dialog z vladami in oblastmi v okviru svojega mandata, da preiskuje grožnje demokraciji, pravni državi in temeljnim svoboščinam v Evropski uniji. "Zato ostajamo odprti za nadaljevanje dialoga, delo pa bomo nadaljevali s pisnimi vprašanji za slovenske oblasti. Upamo, da bodo slovenske oblasti pripravljene na odprto in konstruktivno razpravo," so še navedli.
Poslanka politične skupine socialnih demokratov Katarina Barley je video ocenila za "komunistični instrument", s katerim se Janša predstavlja kot žrtev. Za poslanko liberalcev (Renew) Anno Julio Donath je nesprejemljivo, da je poskušal skupino Evropskega parlamenta uporabiti za svojo propagando. Da je treba dogajanje razčistiti, je zahteval poslanec desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Vladimir Bilčik.
Težave medijev in tožilstva
Razprava je bila predvidena v treh panelih. V prvem je odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj med drugim je opozorila, da vlada letos STA za javni servis ni nakazala še niti evra, zato je tudi med zaposlenimi vse več negotovosti, saj je obstoj agencije ogrožen. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je opozoril, da želi vlada s spremembami zakona o RTV in STA odvzeti še osem odstotkov prihodkov, čeprav že zdaj RTV posluje z izgubo, njegov naslednik pa je že napovedal odpuščanje zaposlenih.
Član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončevič je predstavil študijo o pluralizmu v medijskem prostoru v Sloveniji, ki je pokazala, da pluralnosti medijev v Sloveniji tako rekoč ni. Poudaril je, da vlada medijev in akademikov v Sloveniji nikakor ne ogroža, leva politična opcija pa desnici odreka legitimnost, da vlada.
Odvetnica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je ogrožanje medijske svobode le vrh ledene gore in da so potikoronski ukrepi krinka za posege, ki z epidemijo nimajo nikakršne povezave. Kot primer je navedla prepoved protestov. Spomnila je na medijske napade na sodišča, tožilstvo, računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije. Igor Pirkovič je kot predstavnik Združenja novinarjev in publicistov zatrdil, da v Sloveniji medijska svoboda še nikoli ni bila tako velika, kot je danes, saj mediji še nikoli niso toliko kritizirali predsednika vlade kot zdaj. Dodal je, da ne pozna medija, ki bi se mu zaradi pritiska sedanje vlade kaj zgodilo. V času levih vlad pa je bil političnega pogroma na TV Slovenija deležen tudi sam.
V drugem panelu sta sodelovala varuh človekovih pravic Peter Svetina in vrhovna državna tožilka Mirjam Kline kot predstavnica Društva državnih tožilcev Slovenije. Svetina je najprej poudaril, da je na splošno standard spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji relativno dober. Izpostavil pa je, da sta RTV Slovenija in STA kot javna servisa potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec ali plen vsakokratnih zmagovalcev volitev, saj je dostop do verodostojnega servisa novic človekova pravica.
Klinetova pa je dejala, da za 17 od 30 predlogov za imenovanje tožilcev še ni odločitve, sedem jih čaka na imenovanje že več kot pol leta, tožilstva pa imajo težave zaradi kadrovske podhranjenosti. Vlada po njenih besedah "vsak teden" spreminja tudi razloge za neimenovanje delegiranih tožilcev za Evropsko javno tožilstvo.
