Po petih letih so na NIJZ znova zabeležili primere okužb z virusom Zahodnega Nila (WNV). Dva od treh okuženih so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. "Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen," je za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. "Predvsem je zanimivo to, da sta dobila okužbo pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine," je dejala. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka in pri njih obravnavani osebi ne prihajata iz istega okolja, je še povedala.
Tudi višja zdravnica specialistka Eva Grilc iz NIJZ je na tiskovni konferenci ocenila kot "zanimivo", da se trije okuženi - vsi so se zdravili v bolnišnici, njihovo stanje pa je dobro - niso se okužili v tujini, ampak pri nas. Primeri okužb med seboj niso povezani, je še dejala.
Večina ne zboli
Prenašalci virusa Zahodnega Nila so komarji. Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni. Virus je po podatkih NIJZ prisoten v krvi od enega do treh dni po izpostavitvi, prisotnost pa vztraja od enega dneva do enajst dni. Večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. Približno ena oseba na 150 okuženih pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Okužbo potrjujejo z laboratorijsko oziroma mikrobiološko analizo. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo, dodajajo na NIJZ. "Hude oblike bolezni običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, in podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi," pojasnijo.
Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo po navedbah NIJZ-ja starejši od 50 let in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetne vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.
Kje vse so potrdili virus?
Letos o pojavu virusa Zahodnega Nila poročajo tudi Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija, Srbija, Albanija, Kosovo. Čeprav države, ki so v slovenski soseščini, poročajo o okužbah s tem virusom, so regije s potrjenimi primeri na Hrvaškem (v osječko-baranjski županiji), v Avstriji (okolica Dunaja in proti slovaški meji) in na Madžarskem (severne regije) precej oddaljene od slovenske meje. V Italiji pa so potrdili primere v Furlaniji–Julijski krajini, kar je blizu Slovenije, še pravijo na NIJZ.
Komarji se okužijo s krvjo ptic
Cepiva, ki bi preprečevalo to okužbo pri ljudeh, ni. Ne gre pa za novo bolezen. Virus Zahodnega Nila so odkrili že leta 1937 na severozahodu Ugande v provinci Zahodni Nil. Večina okužb se pojavlja v toplih mesecih, ko smo tudi najbolj izpostavljeni komarjem. "Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca," so še zapisali na NIJZ. Komarji se namreč okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Čeprav stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa, se dotikanje poginulih ptic odsvetuje.
Okužimo se lahko tudi preko transfuzije krvi in komponent darovanih organov, a izjemno redko. Mogoč pa je tudi prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka. Obvladovanje bolezni je intersektorsko, še pove Eva Grilc, pri tem torej sodelujejo z drugimi ustanovami. Za zdaj se za škropljenje proti komarjem niso odločili. Če pa bi se pojavljali novi primeri, bi se v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami morda lahko odločili tudi za kakšno dezinfekcijo.
Pred boleznijo se najbolje zavarujemo tako, da se zavarujemo pred piki oziroma izogibamo gibanju na prostem, ko so komarji najbolj aktivni.
(jaj, sta)