Slovenski premier Janez Janša je danes na delovnem obisku v Ljubljani gostil predsednike vlad višegrajske četverice (V4): Viktorja Orbana iz Madžarske, ki predseduje skupini, Eduarda Hegerja iz Slovaške, Andreja Babiša iz Češke in Mateusza Morawieckega iz Poljske. Slovenski gostitelj jim je razgrnil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v tem semestru, že prej pa je četverica sprejela izjavo predsednikov V4. Ta po Janševih besedah odraža naše prednostne naloge predsedovanja, med katerimi so konferenca o prihodnosti Evrope, pospešitev širitve EU na Zahodni Balkan, okrevanje po pandemiji, tudi vladavina prava.
Imamo veliko srečo
Janša je na skupni tiskovni konferenci v Narodni galeriji dejal, da Slovenija z državami Višegrada tradicionalno tesno sodeluje. Kasneje na novinarsko vprašanje, ali V4 morda postaja V5, ni neposredno odgovoril. Dejal je, da vsi prisotni vedo, kako je bilo "živeti na temni strani meseca in trpeti na vzhodni strani železne zavese, medtem ko so na zahodu živeli v blagostanju. Vemo, da svoboda in demokracija nista samoumevni. Zanju se je treba tudi boriti, kar kolegom z zahoda ni vedno jasno." Janša se je sicer premierom zahvalil za pomoč Sloveniji med pandemijo "za zaščitno opremo, teste in cepiva, še posebej pa Madžarski in Poljski za pomoč pri varovanju schengenske meje".
LGTB poziv Janševi vladi
Predstavniki skupnosti LGBT so obisk premierov višegrajskih držav pospremili z izjavo. V njej so slovensko vlado pozivali, naj se pridruži skupini držav EU, ki so obsodile sovražne poteze Madžarske in Poljske do LGBT-oseb ter še posebej nov zakon na Madžarskem, ki prepoveduje "homoseksualno propagando" v šolah. Ograjo nasproti Narodne galerije, kjer je bila tiskovka premierov, so opremili s številnimi mavričnimi zastavami.
Orban je povedal: "Imamo veliko srečo, da v teh pomembnih šestih mesecih Svetu EU predseduje Slovenija in da je Janez Janša predsednik slovenske vlade! Imel bo težko nalogo združiti dve Evropi: tisto, ki se ubada z migranti in beleži počasno rast, ker ima prevelike dolgove, in tisto, ki ima visoko gospodarsko rast in se je ubranila pred migracijami. Te države so države srednje Evrope in Slovenija je med njimi najbolj na zahodu." Ocenil je, da Evropski parlament preveč razpravlja o temah, ki niso ključne: "Tako Evropski parlament zoper vladavino prava zganja džihad."
Nočejo biti porinjeni v kot
Heger je poudaril cepljenje v boju proti četrtemu valu pandemije covida-19. Za digitalizacijo je rekel, da prinaša tudi velika tveganja. Zato je pozdravil sodelovanje Slovenije z V4 pri naporih "za izboljšanje kibernetske varnosti in v boju proti dezinormacijam". Babiš je tako kot predhodnika opozoril na pomen širitve EU na Zahodni Balkan: "Tudi šengenski mejni režim bi moral razširiti na Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, ker države izpolnjujejo pogoje. In tudi Srbija ter druge države Zahodnega Balkana bi še pred vstopom v EU morale postati del schengena, saj bi tako v regiji bolje preprečili vpliv držav, kot sta Rusija in Kitajska." Babiš je izrazil zaskrbljenost ob umiku zahodnih sil iz Afganistana in ob razmerah v Maliju: "To bosta nova vira milijonskih ilegalnih migracij v Evropo."
"Vsi prisotni vedo, kako je bilo živeti na temni strani meseca"
Morawiecki je nasprotoval "centralizaciji Evrope": "Evropo morajo sestavljati močne nacionalne države, ki med seboj sodelujejo zlasti v gospodarstvu. Nočemo biti kmeti na evropski šahovnici, naš glas mora biti zelo glasen. Naš prostor je na evropskem trgu, v evropski politiki, nočemo biti porinjeni v kot. Vsi smo enakovredni in le tako lahko Evropa postane strateško močnejša." Vsi tuji premieri so enodušno tudi izrazili prepričanje, da bo Slovenija predsedovanje opravila z odliko.
Pravica do nediskriminacije ni absolutna
Vsak premier je sicer dobil vprašanje od po enega novinarja iz lastne države. Slovaški novinar na vprašanje o stališčih V4 do madžarskega zakona o pedofiliji, ki pa tudi prepoveduje informiranje o homoseksualnosti v madžarskih šolah, od Hegerja ni dobil odgovora. Mu pa je nekako odgovoril Janša. Prebral je namreč tretji odstavek 14. člena listine EU o temeljnih pravicah: "Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, se spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje." Listina, je pojasnil Janša, odgovarja na nekatere dileme razprav na ravni EU, kjer da se izpostavlja pravico do nediskriminacije. Ta po njegovem ni absolutna.
