Vizije razvoja: Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam

Učinkovita raba energije dandanes pomeni predvsem uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev. Seveda pa je učinkovita raba energije odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov. Denimo različnih "win-win" ukrepov, ki prinašajo pozitivne makroekonomske učinke, trdi Janez Škrlec, dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo RS in ustanovitelj Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS. Po njegovem mnenju je uporaba sodobnih tehnologij le ena od številnih možnosti učinkovite rabe energije. "Učinkovita raba energije je namreč ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri prehodu v trajnostno in nizkoogljično družbo. Slovenija ima zato zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe energije z različnimi ukrepi, tako za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov kot doseganja večjega deleža obnovljivih virov energije."

Učinkoviteje na vseh stopnjah

Energetska učinkovitost je danes še posebno pomembna za gospodinjstva pri obvladovanju življenjskih stroškov in izboljšanje kakovosti bivanja ter v luči prilagajanja na podnebne spremembe. "Evropska direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja niz zavezujočih ukrepov, da energijo učinkoviteje uporabljajo na vseh stopnjah energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije. Priprava nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost zajema vse minimalne standarde energetske učinkovitosti in označevanje različnih izdelkov, kot so gospodinjski aparati, razsvetljava, avdio-video naprave in drugo, denimo energetske nalepke. V letu 2018 je bilo v okviru paketa Čista energija za vse Evropejce (Clean energy for all Europeans Package) zelo jasno izpostavljeno, kaj je čista energija in kako bo odvisna tudi od uporabe novih tehnologij," pojasnjuje Škrlec.

Nanotehnologija zmanjšuje potrošnjo energije

Večina sodobnih pripomočkov in naprav danes potrebuje za svoje delovanje določeno količino električne energije. Starejše naprave so bile in so še energetsko zelo potratne. Z razvojem mikroelektronike in mikroelektro-mehanskih sistemov (MEMS) ter uporabo nanotehnologije se potrošnja drastično zmanjšuje. "Nanotehnologijo že najdemo v učinkovitejših sončnih celicah, pri učinkovitejši proizvodnji biodizla, v litij-ionskih baterijah in denimo vodnih filtrih, ki so izdelani iz nanotehnoloških membran. Nanotehnologijo uporabljajo tudi samočistilne energetsko učinkovite površine sončnih celic in oken. Danes se s pomočjo nanotehnologije razvijajo učinkoviti in energetsko varčni senzorji, omenim lahko tako imenovano prezračevalno nanokožo. Gre za posebni material, ovit okrog zgradbe, ki proizvaja solarno električno energijo, hkrati pa absorbira ogljikov dioksid iz ozračja."

Nano posega na vsa področja

Nanotehnološke barve bodo v prihodnje učinkovito proizvajale električno energijo, tkanine z nanonanosom se bodo uporabljale v oblačilih za pridobivanje električne energije za napajanje mobilnih naprav. Intenzivno razvijajo nove nanometamateriale za uporabo na cestah, avtomobilih in elektrarnah, ki bodo lahko odvečno toploto in celo tlak pretvorili neposredno v električno energijo. "Nanomateriali so danes razviti tako, da kažejo nove značilnosti - med katerimi so povečana trdnost, kemična reaktivnost ali prevodnost in povečana izolativnost - v primerjavi s klasičnimi materiali. Danes je že na stotine izdelkov, ki vsebujejo nanomateriale in so že v uporabi. Analitiki pa pričakujejo, da se bo uporabnost nanomaterialov v prihodnosti še drastično povečala. Nanotehnološke inovacije bodo v prihodnosti zato opažene v domala vseh sektorjih, vključno javnim zdravjem, zaposlovanjem, varstvom pri delu, industrijo, inovacijami, povezanimi z informacijsko družbo, okoljem, energijo, prometom in varnostjo," napoveduje sogovornik.

Razmislek o tveganju

Nanomateriali lahko izboljšajo kakovost življenja in prispevajo k industrijski konkurenčnosti v Evropi, vendar pa lahko predstavljajo tudi tveganje za okolje in sprožijo skrb za zdravje in varnost. "V EU se tega zelo zavedajo in oceno tveganja prepuščajo Znanstvenemu odboru za nastajajoča in na novo prepoznana zdravstvena tveganja (SCENIHR, Scientific Committee on Emerging and Newly-Identified Health Risks). Nanotehnologija ni popoln odgovor na vprašanje učinkovite rabe energije, vendar je ključni del rešitve, kako pomagati svetu pri zadovoljevanju hitro rastočih energetskih potreb," je prepričan Janez Škrlec, ki je dolga leta v okviru OZS organiziral slovenske energetske in nanotehnološke dneve, za svoje delo pa prejel številna najvišja priznanja slovenskih inštitutov, fakultet in univerz.