Člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost so okoljskega ministra Andreja Vizjaka pred poslopjem okoljskega ministrstva v Ljubljani v luči izidov nedeljskega referenduma, na katerem je proti zakonu o vodah glasovalo skoraj 87 odstotkov volivcev, pozvali k takojšnjemu odstopu. "Sporočilo izida referenduma je jasno - Vizjak ni minister za okolje," so poudarili v gibanju in dodali, da so volivci Vizjaku na referendumu izrekli javno nezaupnico. Član gibanja in dijak mariborske Prve gimnazije Jakob Sever Klasinc je dejal, da aktivacija ob tokratnem referendumu ni izjema: "Če vlada namerava vztrajati pri sprejemanju zakonov, ki uničujejo naravo in služijo zgolj kapitalu, lahko od nas pričakuje odločno nasprotovanje. Vladni akciji sledi močnejša nasprotna reakcija." Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa je prek facebooka sporočila, da Gibanje za pitno vodo ne bo ustanavljalo stranke.
Haček: Minister bi moral vsaj ponuditi odstop
Vizjak za pojasnila, ali bo premierju Janezu Janši ponudil svoj odstop, včeraj ni bil dosegljiv, na okoljskem ministrstvu pa so pojasnili, da si bo še naprej prizadeval za ohranjanje okolja, narave in voda. V vladnih krogih za zdaj sicer prevladuje prepričanje, da se Janša Vizjaku zaradi referenduma ne bo odpovedal, tudi zato ker zakon o vodah ni ena od prioritet vladne koalicije SDS, NSi in SMC. Do ministra je bil sicer kritičen prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je z Janševo koalicijo lani poleti podpisal sporazum o sodelovanju. Medtem ko je Jelinčič ocenil, da so bili Vizjak in njegova ekipa v kampanji nedorasli svoji vlogi, je vodja poslancev SDS Danijel Krivec glede ministrove usode dejal, da bo Vizjak leto dni, v katerem poslanci ne smejo sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z voljo volivcev, "izkoristil za boljšo pripravo zakona".
Da bi moral Vizjak premierju vsaj ponuditi odstop, meni politični analitik Miro Haček: "V parlamentarnih demokracijah po navadi obstaja nek minimalen standard. Minister, ki tako prepričljivo izgubi neko referendumsko odločanje, kot se je to zgodilo zdaj, bi moral predsedniku vlade vsaj ponuditi svoj odstop, pri čemer seveda ni nujno, da ga slednji potem tudi sprejme." Ob tem Haček doda, da ministri običajno oziroma vsaj večinoma zaradi takšnih stvari ne odstopajo neposredno: "Ne spomnim se primera v slovenski zgodovini, ko bi se to zgodilo, se je pa zgodilo, da je predsednik vlade Borut Pahor pred desetimi leti šel po zaupnico v parlament zaradi neuspeha na trojnem referendumu in je na koncu ni dobil, ker so se politične razmere zaradi tega takrat precej spremenile. Ne pričakujem pa, da se bo to zgodilo tokrat."
Verčič: Vlada potrebuje dobro zgodbo
V luči spekulacij, da naj bi leva opozicija, tokrat pod vodstvom SD, spet poskusila s konstruktivno nezaupnico vladi, o tem naj bi govorili tudi na današnjem sestanku, se želi Janševa vlada še pred parlamentarnimi počitnicami okrepiti z novim ministrom brez listnice Markom Borisom Andrijaničem, ki bo usklajeval delo ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije. Andrijaniča, ki od aprila vodi vladni strateški svet za digitalizacijo, za seboj pa ima direktorsko kariero v Uberju, so za ministra predlagali v NSi, vendar pa Andrijanič pravi, da bo ministrsko mesto zasedel kot nestrankarski kandidat. "Vabilo za vodenje nove vladne službe za digitalno preobrazbo sem sprejel s ciljem, da pospešimo digitalizacijo gospodarstva, javne uprave, izobraževanja, zdravstva in družbe kot celote. Če bom potrjen, se bom osredotočil na uresničevanje 40 ukrepov, ki jih je pred kratkim pripravil strateški svet za digitalizacijo," pravi Andrijanič. Postopek njegovega imenovanja bo ekspresen, zaslišanje je predvideno v petek dopoldne, popoldne pa naj bi poslanci že glasovali o njem, pri čemer v koaliciji računajo na zadostno podporo Andrijaniču.
MJU: Dela je dovolj za dodatne štiri ministre
Koalicijska pogodba ustanovitve vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo bo, ko bo ta zaživela, vodil Mark Boris Andrijanič, ne predvideva. Področje digitalne in informacijske družbe sicer spada v področje ministrstva za javno upravo (MJU), ki ga vodi minister iz kvote SMC Boštjan Koritnik. Počivalšek in Koritnik sta se v ponedeljek mudila v Evropskem parlamentu v Bruslju, neuradno pa sta bila predhodno obveščena o predlogu za imenovanje Andrijaniča za ministra. Na vprašanje, ali bo slednji posegel na Koritnikovo področje, na MJU odgovarjajo, da njihov resor pokriva širok spekter področij ter da je dela "dovolj ne le za enega, temveč prej za dodatne štiri ministre". Glede na to, da vsebino, ki v določenih delih spada pod področje digitalizacije, pokriva vsako ministrstvo zase, pa na MJU menijo, da je ustanovitev prej omenjene vladne službe lahko dodana vrednost.
Profesor na ljubljanski FDV in partner v družbi Herman & partnerji Dejan Verčič meni, da čas objave predloga za imenovanje ministra za digitalno preobrazbo zagotovo ni naključen. "Pomembno je, o čem mediji poročajo in o čem ljudje razmišljajo, in politiki se vedno trudijo vplivati na to. Predsedovanje Svetu EU se ni začelo dobro, referendum o vodah je za vlado plebiscitarni poraz, še državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih. Vlada potrebuje dobro zgodbo in digitalizacija bi to lahko bila, Mark Boris Andrijanič pa je izobražen in usposobljen kandidat za predlagani položaj," pravi Verčič. Slovenija po njegovih besedah že več kot desetletje primerjalno zaostaja v digitalizaciji, ki je morda celo najpomembnejši družbeni proces v začetku 21. stoletja in bo odločal o globalnih zmagovalcih in poražencih: "V tem vsebinskem smislu je predlogu nemogoče nasprotovati, oblikovno pa vsekakor gre za poskus vplivanja na agendo in zunanjo podobo vlade."
Stojmenova-Duh: Figa v žepu in predstava za javnost
Docentka na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Emilija Stojmenova Duh, ki je v začetku junija izstopila iz vladnega sveta za digitalizacijo, pa opozarja, da vsak, ki zna uporabljati družbena omrežja in brskati po internetu, še ni strokovnjak za digitalizacijo in digitalno preobrazbo. "Drznila si bom narediti primerjavo z ukrepanjem v času epidemije. Bojana Beović in Mateja Logar sta odlični infektologinji, ampak da bi se uspešno spopadali z epidemijo, potrebujemo strokovnjake epidemiologe. Tudi na področju digitalizacije so pravniki potrebni in zaželeni. Vendar če želimo uspešno digitalno preobrazbo države, potem na vodilnem mestu potrebujemo strokovnjake za digitalizacijo brez korporacijskih in lobističnih nahrbtnikov," meni Stojmenova-Duh.
Kranjcu do izvolitve zmanjkal en glas
Kandidat za novega ustavnega sodnika Janez Kranjc v državnem zboru ni prejel zadostne podpore za novega ustavnega sodnika. Kranjc je na tajnem glasovanju dobil 45 od najmanj 46 potrebnih glasov. Proti je glasovalo 43 poslancev, ena glasovnica je bila neveljavna. Kranjc je za Andražem Terškom in Anžetom Erbežnikom tako že tretji kandidat za naslednika ustavne sodnice Dunje Jadek Pense, ki ni dobil zadostne podpore za izvolitev. Kranjc se ni prijavil na zadnji razpis za ustavnega sodnika, temveč ga je za omenjeno funkcijo v skladu s svojimi pristojnostmi predlagal predsednik republike Borut Pahor. Slednji je ocenil, da bi Kranjc, ki naj bi imel konservativen pogled na družbena vprašanja,
v državnem zboru morda lahko dobil 46 glasov. Da bodo podprli Kranjca, so napovedali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SMC, Desusa, SNS in manjšinskih poslancev. Ustavni sodnici Jadek Pensi se je mandat iztekel julija lani.
Če bi vlada imela resne namene glede digitalizacije, bi po njenih besedah že zdavnaj poskrbela, da obstoječe institucije, kot sta direktorat za informacijsko družbo in direktorat za informatiko na ministrstvu za javno upravo, dobijo na razpolago več sredstev, pripravila bi tudi boljše ukrepe na področju digitalizacije v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost ter drugih strateških dokumentih: "Nikakor tudi ne bi dopustila, da ima v trenutkih, ko digitalne storitve najbolj potrebujemo, portal e-uprave težave pri delovanju. Vse ostalo je, vključno z imenovanjem ministra za digitalno preobrazbo, zgolj figa v žepu in predstava za javnost."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
