Kapacitete laboratorijev na skrajnem robu
Tudi današnji podatki kažejo, da smo bili pri zamejevanju vnosa okužb iz tujine uspešni. Ob upoštevanju, da se epidemiološka slika v večini evropskih držav, tudi v naši neposredni soseščini, ponovno slabša, je po njegovih besedah to spodbudno in pomeni, da se virus ponovno širi predvsem z lokalnimi prenosi.
Pri tem je Kacin opozoril, da precejšnje število posameznikov s potrjeno okužbo žal ne razkrije natančnih podatkov, kje so se z virusom okužili, zato je ponovno pozval k doslednemu upoštevanju samozaščitnih ukrepov.
Dodal je tudi, da so kapacitete laboratorijev, ki potrjujejo okužbo z novim koronavirusom, na skrajnem robu. "Bojimo se, da bo prišlo do zamud, da bomo rezultate še naslednji dan čakali in da s tem več ne bomo imeli realne slike," je dejal.
Dotaknil se je tudi razmer v sosednjih državah in napovedal, da bo Slovenija prihodnji teden prisiljena spremeniti sezname držav glede tveganja za covid-19.
Po njegovih besedah svetovalna skupina sedaj razpravlja o tem, ali bi hrvaškim državljanom, ki živijo ob meji, vendarle pustili urejati grobove v Sloveniji. Po Kacinovih besedah želijo do 1. novembra najti način, da bi bil takšen obisk mogoč. A je opozoril, da se na hrvaškem epidemiološka slika slabša in bodo v nekaj dneh imeli blizu 100 okuženih na 100.000 ljudi.
Vse več bolnikov na intenzivni negi
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je opozorila, da se stanje v bolnišnicah slabša, saj je vse več hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, vse več jih je tudi potrebuje intenzivno terapijo.
{twitter}https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1301495318723399682{/twitter}
Poudarila je, da so izkušnje od marca do danes pokazale, da je uporaba mask učinkovit način preprečevanja prenosa virusa. To se je pokazalo tudi v zdravstvu, kjer so bili nekateri zdravstveni delavci izpostavljeni v domačem okolju okuženi osebi, pa so nosili masko - torej niso bili "polno zaščiteni" - in ni prišlo do prenosa okužbe.
Če želimo ohraniti kolikor toliko normalno življenje, se "poskusimo držati osnovnih principov, ki nič ne stanejo, to je nošnja mask, ohranjanje telesne razdalje in razkuževanje rok", je dejala.
Pozvala je ljudi, naj bodo odgovorni do sebe, svojcev, sodelavcev in vseh drugih državljanov.
Povprečna starost bolnikov 63 let
Prihaja namreč jesensko-zimsko obdobje, ko klinično ne bo mogoče ločiti, ali ima posameznik covid-19, gripo ali navaden prehlad, zato je po besedah Lejko Zupančeve še bolj pomembno, da ob znakih okužbe dihal nadenemo masko in zaščitimo vse okoli nas.
Hospitalizirani so povprečno stari 63 let, v drugem valu je povprečna starost po njenih besedah zelo podobna kot v prvem valu. Tudi zdaj so hospitalizirani zlasti kronični bolniki, a ne s tako težkimi kroničnimi težavami. Tudi v drugem valu so imeli v bolnišnicah kar nekaj starostnikov, vsi niso preživeli.
Po njenih besedah je starost pri covidu-19 glavni dejavnik tveganja, če pa še ima sladkorno bolezen, kronično bolezen obtočil in prekomerno telesno težo, pa je še toliko bolj okrožen.
Opozorila je tudi, da v Veliki Britaniji po hitrem postopku odpirajo rehabilitacijske centre, kjer nudijo pomoč bolnikom, ki prebolijo covid-19. Bolezen pri mnogih namreč pušča dolgotrajnejše posledice - od težav s pljuči, osrednjim živčevjem itd. O rehabilitacijskih programih za bolnike s covidom-19 razmišljajo tudi pri nas, je dodala.
