Vlada o proračunu šele po volitvah. Skrivala naj bi 750 milijonov evrov veliko luknjo v državnih financah

Vlada bo proračunske dokumente poslala fiskalnemu svetu in državnemu zboru po volitvah, je po opozorilu fiskalnega sveta, da je rok za predložitev potekel, kar pomeni kršitev zakonodaje, pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je tudi podpredsednik SDS. Spomladansko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa ima po njegovih besedah že od marca na mizi zato, ker je treba pretehtati, "ali so vsi vstopni parametri za napoved realni".

Hojs je po poročanju STA ob robu slovesne predaje novega policijskega helikopterja v uporabo na Brniku zavrnil očitke, da je vlada marčno obravnavo točke o spomladanski gospodarski napovedi Umarja prekinila zato, ker bi ta kazala na poslabšanje gospodarske rasti.

Izpostavil je, da izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za "malce preveč pesimistične" oziroma "podvrednotene". "Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne," je pojasnil.

"Treba je namreč vedeti, da je taka Umarjeva napoved še kako pomembna tudi za eventualno zadolževanje te ali katerekoli druge vlade v prihodnje, zato je prav, da so te ocene karseda realne," je poudaril.

Na Umarju so za STA že konec minulega meseca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična, torej za to, da bi jo popravljali, ni ne vsebinskih ne strokovnih razlogov. Vodilni nemški ekonomski inštituti so medtem zaradi vojne v Ukrajini letošnjo gospodarsko napoved za Nemčijo že poslabšali. Za Slovenijo je to pomembno zato, ker je Nemčija glavna gospodarska partnerica Slovenije in največje gospodarstvo v EU.

Evropska komisija je marca poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke, na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upočasnila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi.

Umarjeva napoved je podlaga za pripravo javnofinančnih dokumentov, tudi okvira za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022, ki bi ju morala vlada do 10. aprila posredovati fiskalnemu svetu in državnemu zboru.

V opozicijski SAB so ocenili, da je glavni razlog za to, da se vlada še ni seznanila z Umarjevo napovedjo in še ni dostavila javnofinančnih dokumentov, "gromozanska luknja" v javnih financah; znašala naj bi 750 milijonov evrov. Na to, da vse to dogajanje kaže, da vlade ne zanima, kaj bo po volitvah, pa je opozoril Milan M. Cvikl iz SD.