Vlada je na dopisni seji potrdila zakonodajni sveženj davčnih sprememb, s katerimi deloma posega v spremembe, sprejete marca letos v prejšnjem mandatu DZ, prinaša pa tudi nekatere nove rešitve. Večje spremembe davčne zakonodaje na ministrstvu za finance napovedujejo za prihodnje leto, veljati pa naj bi začele v 2024.
Vlada je potrdila paket petih zakonskih predlogov in jih poslala v obravnavo v DZ. Gre za predloge zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi. Prve tri bo državni zbor po predlogu ministrskega zbora obravnaval po nujnem postopku.
Prvotne predloge zakonskih sprememb je vlada objavila v začetku avgusta, po opravljeni javni obravnavi in pogovorih s socialnimi partnerji pa jih je nato nekoliko prilagodila.
Dohodnina
Pri dohodnini se bo po predlogu vlade na primer splošna olajšava v 2023 s sedanjih 4500 evrov zvišala na 5000 evrov, in ne na 5500 evrov, kot je predvidela marca sprejeta dohodninska novela. Prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.
Poleg tega se bo po predlogu zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Obenem vladni predlog stopnjo v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, z marca sprejetim zakonom znižano s 50 na 45 odstotkov, vrača na 50 odstotkov.
Za zavezance s prihodki do petkratnika povprečne plače se bo tako po izračunih ministrstva za finance neto plača v 2023 še vedno zvišala, a manj, kot bi se po obstoječi zakonodaji. Za zavezance s plačo v okolici minimalne pa bo razbremenitev po drugi strani večja, s čimer naj bi jim dodatno pomagali tudi v luči draginje.
Olajšava za mlade
Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov.
Predlog odpravlja avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov z inflacijo ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem bi se predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.
Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s.p., ki imajo do 35.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 35.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Vlada je na tem področju v zadnjem trenutku vnesla dodatno spremembo in mejo, pod katero ne bo sprememb, zvišala s 25.000 na 35.000 evrov.
Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s.p. (sedaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).
Pri oddajanju premoženja se bo stopnja davka s 15 odstotkov, kot je bilo po marca sprejeti zakonodaji, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški se po predlogu ne bodo spremenili.
Z novelo zakona o trošarinah pa namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje). Ta sistem bo veljal za tiste nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili.
Izdajanje računov spet obvezno. Kaj je razlog?
Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. Čeprav se na ministrstvu zavedajo, da so poenostavitve na tem področju potrebne, je sistem, ko se račun v papirni obliki izda le na izrecno zahtevo kupca - ta je bil uveljavljen v okviru zadnjih davčnih sprememb, po njihovih ugotovitvah preveč odprl vrata sivi ekonomiji.
Novela zakona o finančni upravi bo po predlogu odpravila spremembe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, nanašajo pa se med drugim na položaj direktorjev finančnih uradov, kolegijsko določanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka, ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju in finančno preiskavo. Poleg tega naj bi bilo po novem mogoče v primerih sumov najtežjih kršitev s področja trošarin (npr. pri prevozu tobaka) spremljanje gibanja blaga s tehničnimi pripomočki.
Predlagana novela zakona o davčnem postopku pa med drugim prinaša spremembe glede razkrivanja določenih podatkov upravičencu, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti, ter vročanja dokumentov prek portala eDavki, ki naj bi bilo mogoče brez kvalificiranega digitalnega potrdila.
Medtem ko je o nekaterih predlaganih davčnih spremembah vlada s socialnimi partnerji dosegla soglasje, pa tega ni, ko gre za predlagane spremembe dohodninske zakonodaje. Delodajalci so tako danes vlado spet pozvali, naj posege v zakon o dohodnini umakne iz postopka in jih pusti za prihodnje leto. Za takrat namreč na ministrstvu napovedujejo obsežnejšo davčno reformo za izboljšanje poslovnega okolja in ustreznejšo razdelitev davčnih bremen med delom, kapitalom in premoženjem. Ta bi bila nato uveljavljena z 2024.
