Urška Mlinarič
Slab mesec po prvem načrtu sproščanja covid omejevalnih ukrepov in deset mesecev po začetku epidemije je vlada predstavila nov, prilagojen načrt, ki temelji na regijskem sproščanju. "Ugotovili smo, da je edina možna niša sproščanja ukrepov, ki si ga želimo vsi, reagiranje v regijskem okviru," je ob predstavitvi dejal predsednik vlade Janez Janša. Postopno sproščanje po fazah v posameznih regijah bo mogoče, ko bo na državni ravni povprečno število okuženih v sedemdnevnem obdobju padlo pod 1350 oseb, v bolnišnicah pa bo manj kot 1200 hospitaliziranih. Ali bodo ta merila začeli uveljavljati že z 18. januarjem, bo vlada presojala prihodnjo sredo. Trenutno je namreč epidemiološka slika tako zahtevna, da potrebujemo čas, da se situacija stabilizira in krivulja okužb obrne navzdol, zato tudi do omenjenega datuma veljajo vsi sprejeti ukrepi, je dejal Janša.
"Najboljše" regije lahko že prihodnji teden z odprtjem vrtcev in šol
Premier ocenjuje, da bi v nekaterih regijah prihodnji teden že lahko dosegli številko, ki bi omogočila, da bi tam odprli vrtce, v šole pa bi se odpravili učenci prve triade, in sicer po modelu C, kar pomeni, da bodo razredi razdeljeni na manjše skupine, balončke, in mešanja ne bo. Regije, ki bodo dalj časa zaprte, bodo lahko imele pouk v času poletnih počitnic kak teden dlje, da bodo imele na koncu enako količino znanja.
Čeprav je ministrica za izobraževanje Simona Kustec doslej zatrjevala, da bi bila regijsko odpiranje in zapiranje protiustavna, je vlada torej vendarle ubrala regijski pristop, saj kot je dejal Janša, ne morejo otroci v eni regiji, ki ima dobro epidemiološko sliko, trpeti, ker je v drugi regiji slika slabša. "Treba je zasledovati načelo sorazmernosti," je poudaril premier, ki se je skliceval tudi na besede predsednika Združenja ravnateljev Gregorja Pečana. Ta je kot že velikokrat doslej tudi na sredinem srečanju z vladnimi predstavniki ponovil, da pisci ustave pri enakih možnostih za vse zagotovo niso imeli v mislih, da je treba vsem otrokom zmanjšati dostop do šolanja na najnižji standard.
Na vprašanje, ali ministrica Kustečeva še uživa njegovo zaupanje, pa je Janša odgovoril, da dokler so ministri v svoji vlogi, uživajo njegovo zaupanje.
Ali bo z 18. januarjem prišlo do vsaj delnega sproščanja v nekaterih regijah, je odvisno od skupnih naporov, je poudaril predsednik vlade, ki je v ta namen vodilne tako v gospodarstvu kot javnem sektorju pozval, naj zaposleni, če je le možno, večino dela opravijo od doma. Ker so se številke smrtnosti v primerjavi s spomladanskim prvim valom drastično povečale, je vlada Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naročila, naj naredi primerjavo lanskoletne smrtnosti s tisto v letu 2019 pa tudi petletno primerjavo. "Že brez te analize lahko rečemo, da so za visoko smrtnost trije razlogi: visoko število okužb, visok delež starejše populacije in umanjkanje negovalnih bolnišnic, ki bi morale biti v vsaki regiji."
Cepljenje, AstraZeneca in PKP 8
NIJZ bo poslej tudi prevzel cepljenje proti covidu-19. Prihodnji torek naj bi bil tako objavljen seznam prioritetnih cepljenj za januar in februar tako po skupinah kot regijah, medtem ko bo za marec ta načrt zgolj okviren. Odvisen je namreč od tega, kako bodo v Slovenijo prihajale pošiljke cepiv. Bistveno več cepiva, tako Janša, bo na voljo, ko bo odobritev dobil tretji proizvajalec, AstraZeneca, saj je Evropska komisija pri njem rezervirala največje količine cepiva. Da bo omenjeni proizvajalec dobil zeleno luč še ta mesec, je ravno včeraj sporočila Evropska agencija za zdravila. Kljub temu pa je vsaka napoved, da bo cepljenje zaustavilo širjenje virusa in ne bodo potrebni več ukrepi, pred pomladjo ali aprilom, po mnenju prvega moža vlade, preuranjena.
Dobra novica v vsem skupaj, tako Janša, pa je, da je gospodarstvo v dokaj dobri kondiciji. Kljub temu, je dodal prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, smo še pred velikimi izzivi. Z likvidnostnimi problemi se soočajo srednja, mala in mikro podjetja ter samozaposleni, zato je minister napovedal pomoč zanje tudi v interventnem PKP 8. Prvak NSi Matej Tonin pa je dodal, da nas kljub vsem težavam, v katerih smo se znašli zaradi epidemije, zunanja javnost ocenjuje zelo pozitivno, obrestne mere, po katerih se zadolžuje Slovenija, so zgodovinsko nizke. "Vse to nam omogoča malo več manevrskega prostora pri spopadu z epidemijo," je ocenil prvak NSi.
Se je Slovenija odpovedala cepivu Moderne? Janša: Prvič slišim
Bruseljski Politico je včeraj poročal, da naj bi se nekatere evropske države odpovedale delu cepiva Moderne. Ena od teh držav naj bi bila tudi Slovenija, ki naj bi se odločila za prevzem 26.000 odmerkov cepiva Moderne, čeprav bi po načrtu razdelitve med države EU lahko dobila 600.000 odmerkov. "Prvič slišim, da bi se Slovenija čemu odpovedala. Ravno obratno, odkar začasno opravljam tudi funkcijo ministra za zdravje, smo dodatno naročili milijon odmerkov cepiva," se je na zapis odzval predsednik vlade Janša. Dodal je, da bodo preverili, ali se je kaj takega dogajalo v času, ko je bil minister za zdravje Tomaž Gantar. Slovenija sicer tedensko že prejema cepivo proizvajalcev BioNTech in Pfizer, tako naj bi bilo že prihodnji teden v Slovenijo dostavljenih novih 16.500 odmerkov, pri čemer je Evropska komisija včeraj vladam predlaga nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov cepiva tega proizvajalca. To bi EU omogočilo nakup do 600 milijonov odmerkov tega cepiva.
Konstruktivna nezaupnica? "Vlada bo končala mandat"
"Ta vlada bo normalno delala naprej tudi po 15. januarju in do konca mandata," je na vprašanje o napovedi LMŠ, SD, Levice, SAB in Desusa, da bodo takrat vložili konstruktivno nezaupnico, odgovoril premier Janez Janša. Ocenil je, da če bo omenjenim dejansko uspelo takrat vložiti nezaupnico, bosta razprava in odločanje o njej en teden kasneje, ko bomo na vrhuncu epidemije, zato je prepričan, da se epidemijo uporablja v politične namene. Vložitev nezaupnice je sicer, tako Janša, legitimna, "sami pa se vprašajte, ali ima tudi moralno podlago". Da bo SMC tudi naprej v vladi garant stabilnosti in zanesljivosti, je ponovil njen prvak Zdravko Počivalšek, ki mu je sledil prvak NSi Matej Tonin z izjavo, da v tem mandatu vlade brez NSi ne more biti.
Kakšne so razmere v bolnišnicah
UKC Maribor: Na čakalni listi polovica zaposlenih
Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, je sporočil, da je zadovoljen z zanimanjem za cepljenje v ustanovi. Doslej so cepili že preko 600 zaposlenih. "Zelo sem vesel, ker je na čakalni listi za cepljenje v naši ustanovi že več kot 1600 zaposlenih, to je skoraj polovica, in da se število prijavljenih naglo veča. Sam sem bil pravkar cepljen. To jemljem kot privilegij, kot nekakšna vrata v normalno življenje, tudi v našem UKC, da bomo lahko začeli spet delati tisto, kar delamo ves čas - zdraviti ljudi, ne samo covid bolnike, ampak tudi ostale," je dejal.
V mariborskem kliničnem centru je hospitaliziranih 161 covid bolnikov, od tega jih intenzivno zdravljenje potrebuje 46. V četrtek so štirje pacienti umrli, do sedaj so odpustili 1098 covid bolnikov. Zaradi karantene, morebitnega stika, okužbe, varstva otrok ... je odsotnih 181 zaposlenih, od tega je 31 zdravnikov in 82 delavcev zdravstvene nege. Med 181 jih je 106 odsotnih zaradi varstva otrok.
Se pa pripravljajo na morebiten tretji val, med drugim pripravljajo vse potrebno za gradnjo montažnega objekta na parkirišču ob stavbi oddelka za onkologijo. (dr)
Slovenj Gradec: Cepili že 362 zaposlenih
V slovenjgraški splošni bolnišnici posebnih priprav na tretji val epidemije nimajo. "Načrti so pripravljeni, vsi postopki utečeni," pojasnjuje strokovna direktorica Jana Makuc. Včeraj se je pri njih zdravilo 43 covidnih bolnikov, od tega sedem v enoti za intenzivno zdravljenje. Oskrbovancev domov starejših občanov je šest.
V tednu po praznikih so zaposlene v bolnišnici ponovno "presejali" s hitrimi antigenskimi testi. Skupaj so jih opravili 479 in potrdili tri pozitivne primere brez simptomov. Zaradi prebolevanja covida-19 je bilo včeraj odsotnih 27 zaposlenih. V zadnjih treh mesecih je sicer covid-19 prebolelo okoli 280 zaposlenih.
Interes za cepljenje je doslej izkazalo 470 oseb oziroma skoraj polovica vseh zaposlenih, pri čemer dodatne prijave prihajajo vsakodnevno. Doslej so proti covidu-19 cepili 362 zaposlenih, na cepljenje jih čaka še 108.
Opazili so tudi, da se bolniki vračajo zaradi zapletov po covidu-19. "Beležimo predvsem povratnike s trombemboličnimi zapleti, obstajajo pa tudi drugi zapleti. Bolnike s pulmološkimi zapleti (na primer s fibrozo pljuč) preusmerjamo v pulmološke ustanove," pove Makučeva.
Na naše vprašanje, ali bodo imeli dovolj zdravstvenega kadra v primeru večjega števila obolelih ob tretjem valu, pa odgovarja, da je to odvisno od obsega vala in obolevnosti kadra. "Pri tem želim ponovno poudariti, da so sočasno še vedno aktualne tudi druge bolezni (ne le covid-19) in tudi ti pacienti morajo imeti ustrezno oskrbo."
(jd)
Ptuj: Takoj porabili vse cepivo
V Splošni bolnišnici Ptuj so dobili 180 doz cepiva in jih v preteklih dneh že takoj tudi porabili. "Med blizu 500 zaposlenimi je koronavirus prebolela že petina naših sodelavcev, med ostalimi je interes za cepljenje pričakovano velik. Prvih 115 zaposlenih smo cepili že pred novim letom, ostalih 65 na drugi praznični dan. Zdaj vse moči usmerjamo v vzdrževanje kadrovskega potenciala, da zaposleni, ki so res že dolgo vpeti v novo stvarnost, vzdržijo vse napore, saj so mnogi naši sodelavci zaradi različnih vzrokov tudi na bolniški, kar se močno odraža pri našem zdaj že resnično zelo zahtevnem delu," pravi primarij dr. Teodor Pevec, strokovni vodja bolnišnice.
Bolnišnični covid oddelek ima 40 postelj, še pet jih je na intenzivnem covid oddelku. "Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi lahko še povečevali naše posteljne zmogljivosti, ki so nenehno zasedene," še pravi Pevec. (ps)
SB Celje: Prihodnji teden bodo odprli peti covid oddelek
V celjski bolnišnici so imeli včeraj skupaj hospitaliziranih 131 covid pacientov, od tega 112 na navadnih covid bolniških posteljah in 19 na intenzivni terapiji, kar ne pomeni bistvenih odstopanj v januarju. Za širitev kapacitet za paciente s covidom-19 je bila znova izvedena reorganizacija bolnišnice.
V prihodnjem tednu v bolnišnici načrtujejo vzpostavitev še petega covid oddelka s 27 posteljami. Od dva tisoč zaposlenih je bilo skupaj cepljenih že 678 zaposlenih, prijavljenih jih je še več kot 200. 665 zaposlenih pa je covid že prebolelo.
Ponovno je na dveh lokacijah organiziran Urgentni center Celje, do danes pa so v bolnišnici odprli štiri navadne covid oddelke (na lokacijah oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, oddelka za bolezni prebavil in oddelka za hematologijo in onkologijo, urološkega oddelka, oddelka za ortopedijo in športne poškodbe). Skupno imajo 130 bolniških postelj za covid paciente in covid intenzivo - ta ima 20 intenzivnih bolniških postelj za obravnavo pacientov s covidom in dve bolniški postelji za obravnavo pacientov s sumom na okužbo. Covid enoti imajo tudi na otroškem oddelku (štiri postelje) in ginekološko-porodniškem oddelku (tri postelje). (gp)
