Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto, je razvidno s spletne strani DZ. Besedilo predloga zakona so sicer po več obravnavah določili na dopisni seji v začetku tega tedna in ga poslali v obravnavo DZ po nujnem postopku. V opozicijskih SDS in NSi so nato k predlogu zakona vložili več dopolnil. V NSi bi z dopolnili črtali vse štiri člene predloga, po dopolnilu SDS pa bi do sistemskih sprememb vsi funkcionarji in javni uslužbenci prejeli dodatek 600 evrov bruto mesečno.
Za danes je bila tudi sklicana seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana. Predlog zakona naj bi DZ nato v petek obravnaval na izredni seji.
Toda vlada je po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebitno ustavnopravno spornih določbah predlog zakona tik pred zdajci umaknila. Ali bodo predlagane rešitve ostale v dani oz. prilagojeni obliki ali bo vlada to uredila s sistemsko reformo, bo znano v prihodnjih dneh, je povedala ministrica Dominika Švarc Pipan.
Prisluhnili opozorilom zakonodajno-pravne službe
Vlada želi po besedah pravosodne ministrice ponovno preučiti zakonsko podlago za izplačilo dodatka pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto. "Naš namen je zagotoviti, da bo pravna podlaga za nameravano začasno ureditev plačnega položaja sodnikov in tožilcev do sistemske reforme nedvomno pravno ustrezna in ustavnopravno skladna," je po seji vlade dejala ministrica. Kako konkretno se bo vlada lotila reševanja opozoril zakonodajno-pravne službe, pa še ni pojasnila. V naslednjih dneh bodo najprej s strokovnimi ekipami in pravnimi strokovnjaki še enkrat pretehtali v zakonu zapisane rešitve in jih po potrebi prilagodili, napoveduje.
Namen vlade po zagotovilih ministrice ostaja zagotoviti ustrezen plačni položaj pravosodnih funkcionarjev. Kot je še poudarila, vlada zelo resno jemlje odgovornost države, da zagotovi ustrezne materialne in kadrovske pogoje za delovanje pravosodja z namenom zagotavljanja njegove neodvisnosti, dostopnosti, učinkovitosti in kakovosti, saj ta položaj po mnenju vlade trenutno ni ustrezen. Ob tem je spomnila, da so se zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli pet odstotkov, plače tožilcev pa za okoli 11 odstotkov.
"Situacija, ki ni od včeraj, temveč je posledica dolgoletnega materialnega in kadrovskega podhranjevanja pravosodja, pa že kaže negativne vplive na delovanje pravosodnega sistema," je opozorila ministrica. Na neustreznost plačnega položaja pravosodnih funkcionarjev Slovenijo po njenih besedah opozarjajo tudi mednarodne institucije, slovenski sodniki in tožilci pa so med najslabše plačanimi v evropskem prostoru.
Golob obljubil preveč?
Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob. Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Kot rečeno, je imela na predlog zakona kar nekaj pripomb zakonodajno-pravna služba DZ. V svojem mnenju je med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednice republike, vlade, ministrov, predsednice DZ, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
No, ministrica Švarc Pipan meni, da se z dodatki v številnih drugih plačnih skupinah ta strop že prebija, dodatki pa da ne štejejo kot del osnovne plače, zato so s predlogom zakona želeli urediti posebni dodatek za posamezno plačno skupino, kar po njenih besedah dopušča veljavna zakonodaja.
"Pravna podlaga se je pripravljala v relativno kratkem času, gre namreč za interventni dodatek, zato si želimo glede na podana mnenja zakonodajno-pravne službe vzeti nekaj malega časa, da še enkrat podrobno preučimo, ali so predlagane rešitve, tako kot so sedaj zapisane, res tiste najboljše, in če niso, najti najboljšo rešitev, da ta ukrep tudi izpeljemo," je povedala.
Tožilci razočarani
V društvu državnih tožilcev so presenečeni in hkrati razočarani nad odločitvijo vlade, da umakne predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev iz zakonodajne procedure. Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem možnem času vrnila v zakonodajni postopek, je za STA zapisal predsednik društva Boštjan Valenčič. Pričakuje tudi, da bo z vrnitvijo zakona v državni zbor vlada odpravila ugotovljena in javnosti predstavljena plačna nesorazmerja.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače - v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku - ponovno znižajo," je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.
