Urška Mlinarič
Spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem, pomanjkanje človeških in finančnih virov pri neodvisnih institucijah, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ter številni izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala so tiste stvari v Sloveniji, na katere je v svojem prvem poročilu o stanju vladavine prava v EU, objavljenem danes, opozorila Evropska komisija. V slednji so v vseh 27 državah članicah analizirali pravosodni sistem, boj proti korupciji, medijski pluralizem in svobodo ter institucionalni sistem zavor in ravnotežij.
Kršitve temeljnih vrednot
Pričakovano sta bili številnih kritik na omenjenih področjih deležni Madžarska in Poljska, ki sta že tako v postopku po 7. členu pogodbe EU, ker pri njiju obstaja resno tveganje kršitev temeljnih vrednot EU. Ob predstavitvi sta ključna pripravljavca poročila, evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za pravosodje Didier Reynders, sicer večkrat poudarila, da so vse države obravnavali enako. Jourova pa je pojasnila še, da poskušajo s tem poročilom odpreti novo poglavje v prizadevanjih za zavarovanje vladavine prava, da verjamejo, da ni nikoli pozno za dialog, in da bo to novo orodje dopolnilo vsa preostala. Obenem komisarka ni želela komentirati poteze madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je le dan pred objavo poročila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozval k odstavitvi komisarke, saj je ta v intervjuju za nemški tednik Spiegel dejala, da Madžarska pod Orbanovo vladavino postaja bolna demokracija.
Ursula von der Leyen, ki je Jourovi izrazila polno podporo, je ob predstavitvi poročila dejala, da "pravna država ščiti ljudi pred vladavino močnih. Potrebujemo neodvisna sodišča, živahno civilno družbo, svobodo in pluralizem medijev, preverjanja in ravnotežja. S tem poročilom začenjamo odprto razpravo o pravni državi v EU. To ni lahko vprašanje. Bistveno pa je graditi zaupanje."
Slovenija? Izzivi v novinarstvu in pri pregonu kaznivih dejanj
Komisija je objavila poglavje za vsako državo članico in tudi krovno poročilo. Slovenija pa se je znašla v družbi Madžarske, Hrvaške, Bolgarije in Španije, ko gre za grožnje novinarjem. Fizični napadi so sicer redki, kar vzbuja skrb, so spletno nadlegovanje in grožnje, pri čemer v komisiji opozarjajo na pomanjkljiv odziv kazenskega pravosodja pri nas. Neodvisni medijski regulator, Akos, deluje glede na svoje pristojnosti s skromnimi viri. Sistem objave lastništva ne omogoča preglednosti zadnjih lastnikov. Odsotnost posebnih določb za medije glede konflikta interesov negativno vpliva na medijski pluralizem. Pridobivanje informacij javnega značaja je lahko za splošno javnost in novinarje dolgotrajen proces, ugotavljajo.
Pogojenost črpanja evropskih sredstev?
V odzivu na poročilo je evropska poslanka iz skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Ljudmila Novak zapisala, da "moramo odločno zavrniti težnje po svinčenih časih. EU kot prostovoljna demokratična skupnost držav je bila ustvarjena kot protistrup avtoritarnim režimom iz preteklosti." Dodala je, da v EPP močno podpirajo vključitev klavzule o pogojenosti pri črpanju evropskega denarja s spoštovanje vladavine prava v posamezni članici. Tanja Fajon (SD in Evropski socialisti) pa je zapisala, da kritično oceno v povezavi z mediji, zlasti zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev in pravdnega zastraševanja, v SD pripisujejo predvsem načinu komuniciranja in delovanja aktualne vlade in njenih ministrov, ki je vse prevečkrat namenjeno očitnemu razpihovanju nestrpnosti in sovraštva ter razdvajanju ljudi. Izpostavi tudi zaskrbljenost v povezavi z učinkovitostjo nacionalnega regulatorja za medijski trg, tudi v luči predlagane medijske reforme, ki neposredno ogroža neodvisno javno radiotelevizijo in tiskovno agencijo in druge kritike.
Na področju pravosodja ostajajo izzivi pri pregonu gospodarskih in finančnih kaznivih dejanj. Še posebno skrb vzbujajoče je trajanje sodnih postopkov v primerih pranja denarja. Na področju bitke proti korupciji je KPK sicer avtonomna in neodvisna, opozarjajo pa, da so njeni človeški in finančni viri omejeni, kar vzbuja skrb. Opažajo tudi razlike med zakonodajo in prakso, zlasti pri izvajanju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija izpostavi, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upoštevajo vselej stališča neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.
O poročilu, na katero so države članice lahko dale pripombe še pred objavo, bodo slednje razpravljale v okviru Sveta EU. Z zunanjega ministrstva so v odzivu sporočili, da je poročilo za našo državo razmeroma ugodno, obenem so napovedali da bo Slovenija sodelovala v postopku nadaljnje obravnave poročila. V Društvu novinarjev Slovenije pa so zapisali, da poročilo pritrjuje njihovim opozorilom o nezadostni regulaciji lastništva medijev in nadlegovanju novinarjev. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je dejala, da je predstavljeno poročilo Bruslja glede stanja na področju pravosodja zelo korektno pripravljeno, stanja na področju medijev pa ni želela komentirati, ker da s tem delom zaradi udeležbe na seji vlade ni podrobno seznanjena.
