Vida Božičko
Takoj po napadu Rusije na Ukrajino so se cene pšenice in koruze na borznih trgih močno zvišale. Za tono koruze je bilo treba v prvem dnevu vojne odšteti do 304 evre. Trenutno se cena za tono giblje okoli 295 evrov. Rekordno vrednost je dosegla tudi pšenica. Za tono je bilo treba odšteti 344 evrov, predtem je bil rekord 313,5 evra.
Velika nihanja za kmetijske surovine sicer niso običajna, a v taki situaciji padca cen ni pričakovati. Ob vojni v Ukrajini gre pri kmetijskih surovinah za dvojni pritisk. Obe državi, tako Rusija kot Ukrajina, namreč sodita med večje pridelovalke pšenice. Skupaj predstavljata četrtino svetovne trgovine. Obe sta tudi veliki izvoznici olja in oljnic. Ukrajina je za Evropo ena najpomembnejših dobaviteljic agroživilskih izdelkov. Dobavlja zlasti koruzo, pšenico in sončnično olje. Od tam na naše police prihaja tudi nekaj čokolade in mesa. Iz Rusije pa Evropa uvaža predvsem veliko sončničnih semen in oljne ogrščice. Zaradi sankcij in vojne so zdaj te trgovske poti prekinjene.
Slovenska živilska podjetja prve učinke vojne zato že čutijo. Iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij sporočajo, da že opažajo dvig cen energentov in da vse več podjetij opozarja tudi na moteno dobavo že naročenih surovin. Zaprta so vsa pristanišča, omogočena sta plačilni promet in trgovina. Podražitev žit pa bodo zagotovo najbolj občutili mlinarska in pekovska podjetja ter rejci živali.
Za lažje spopadanje z nastalo situacijo je slovensko kmetijsko ministrstvo že ustanovilo krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti, prav zaradi ukrajinske vojne so se sestali tudi evropski kmetijski ministri.
Lačni ne bomo
Zaradi vseh naštetih posledic se vrstijo opozorila, da se bo hrana v prihodnje dražila. "Že brez vojne se je v prvem četrtletju napovedovala zmerna rast cen hrane, trenutno dogajanje pa bo zagotovo vplivalo na agroživilski trg. Kako, je za zdaj težko natančno napovedati. To je odvisno predvsem od trajanja vojne in od sankcij, ki jih bo Evropa uvedla. Cene žit na borzah gredo zdaj dejansko v nebo, ali bodo te cene obveljale tudi v praksi, pa je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih zdaj težko predvidimo," razmišlja agrarni ekonomist Emil Erjavec in doda, da vsaka vojna vodi v gospodarsko krizo in s tem tudi vpliva na cene hrane.
"V času vojne je hrana strateško blago. Cene zato rastejo in tudi oskrbne poti se spremenijo. Cene žit so generator ekonomskih odnosov v kmetijstvu in agroživilstvu v celoti, zato se bodo vplivi čutili tudi posredno," nadaljuje. In to živilska industrija že zaznava. Predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec zato pove, da so cene svinjskega mesa v tem tednu že zrasle za okoli pet odstotkov. "To je verjetno posledica rasti cen krme za živino in koruze. Tudi za naprej so napovedi, da bi cene mesa lahko vsak teden zrasle za pet do sedem odstotkov." Višje cene žit bodo sicer res negativno vplivale na tiste, ki žita kupujejo, torej rejce in peke, pozitivno pa bodo vplivale na tiste, ki žita pridelujejo.
Samooskrba z žiti pri nas sicer narašča, a se hkrati redno spreminja glede na letino. Trenutno je okoli 88-odstotna, vendar to še ni dovolj. "Samooskrba na področju žit pri nas niti ni mogoča, saj nimamo pravih naravnih danosti. Tisto, kar imamo, pa je večinoma uporabljeno za krmo živali. Pomemben del žit, ki jih uporabimo za izdelavo kruha, zato kupimo iz tujine." Vseeno se za prehransko varnost ni bati. Kot pravi, ima namreč Evropska unija presežke žit, zato jih v Slovenijo iz Ukrajine in Rusije tudi ne uvažamo. Evropa ima presežke tudi pri drugih kategorijah hrane. "Rezerv imamo zaradi presežkov in zavržene hrane zelo veliko. V teoriji zarot in strahu bi morda lahko govorili o tej nevarnosti, a ne pozabimo - Evropa živi v izobilju. Ne nazadnje je tudi največji izvoznik hrane. Prehitela je celo ZDA," pravi Erjavec.
Še največ težav bi lahko imeli z gnojili
Blagovna menjava hrane in kmetijskih izdelkov med Slovenijo in Ukrajino je v letu 2020 znašala 8,243 milijona evrov, več je bilo izvoza kot uvoza. Uvozili pa smo največ oreščkov in mineralne vode. Z Rusijo je v letu 2020 mednarodna trgovina z živili in hrano obsegala 57,3 milijona evrov. Iz te države več uvozimo, kot izvozimo, uvoz pa z leti celo narašča. Iz Rusije smo uvozili za 6,2 milijona evrov lesa, lesenih izdelkov in oglja, daleč največ pa smo uvozili mineralnih gnojil.
Bolj kot dvig cen žit zato Erjavca skrbi morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil. Slovenija svoje proizvodnje nima. Največ gnojil za kmetijstvo sicer uvozimo iz Hrvaške, saj je v Kutini ena večjih tovarn mineralnih gnojil, takoj na drugem mestu pa je Rusija. "Rusi bodo zagotovo odgovarjali na embargo, ki jim ga bo postavila Evropa. Naše kmetijstvo bi tako lahko stisnili. V Evropi namreč glede tega nismo samooskrbni, predvsem zaradi drage proizvodnje, za katero je potreben plin. Rusija to surovinsko bazo ima in je zato tudi velika proizvajalka mineralnih gnojil," pravi Erjavec. Omejeno trgovanje z Rusijo lahko zato vzporedno prinese tudi večje opuščanje mineralnih gnojil v kmetijstvu, kar je tudi smer trajnostnih metod in je lahko tudi pozitiven premik. "Situacija bi nas lahko prisilila v bolj trajnostno kmetovanje, a na to še zdaleč nismo pripravljeni," poudarja. Na tem področju bo zato nujen velik in hiter razvoj. Samo opuščanje rabe mineralnih gnojil brez ponujanja alternative namreč pomeni drastično zmanjšanje pridelka, tega pa si ne moremo privoščiti.
Iz Ukrajine v Slovenijo uvažamo največ oreščkov in mineralne vode.
Iz Rusije v Slovenijo uvažamo največ mineralnih gnojil, na drugem mestu je les.
Ukrajina je zelo velika proizvajalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, tega pa v Slovenijo ne izvaža.
V krizi za hrano plačujemo več
Erjavec je še prepričan, da gremo s takimi pretresi, kot je bila epidemija in kot je vojna, še bolj v smer razslojevanja. "Po eni strani se bo razširila in okrepila globalna nizkocenovna proizvodnja hrane, po drugi strani pa tudi lokalna, domača, bolj kakovostna pridelava. A tukaj se bodo pojavljale razlike med tistimi, ki si boljšo hrano lahko privoščijo, in tistimi, ki si je ne morejo. Vse več bo razlik med bogatimi in manj bogatimi narodi, pa tudi bogatimi in revnimi ljudmi v posameznih državah. Tudi pri nas lahko tako razslojevanje vse bolj opazimo," je prepričan Erjavec in doda, da so slovenski potrošniki glede hrane tradicionalno lovilci akcijskih in cenenih izdelkov. Ljudje kupijo to, kar si pač lahko privoščijo. Višji kot je standard posameznika, manjši delež mesečnih prilivov zapravi za hrano. "Ta odstotek, ki kaže, koliko družinskega proračuna za hrano porabi posamezno gospodinjstvo, je v zadnjih letih precej padal. V Sloveniji je zdaj okoli deset odstotkov, v najbolj razvitih delih Evrope je že precej pod deset. Zdaj pričakujemo, da bo ta odstotek spet rasel. Vsaka kriza to prinese," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
