Po podatkih Zavoda za gozdove so do konca junija letos volkovi napadli 516 živali. Največ drobnice, sledijo govedo in konji ter druge domače živali. Porast je občuten, volkovi so namreč v istem obdobju lani napadli 243 živali. Rekord v škodnih dogodkih sicer še vedno drži leto 2010, ko je bilo v Sloveniji od 30 do 40 volkov. Danes naj bi jih bilo od 88 do 100, povečali pa so tudi teritorij. Zaradi številčnejše populacije in večjega teritorija se je povečalo število škodnih dogodkov, veliko negodovanja je predvsem tam, kjer volka doslej niso bili vajeni - na Gorenjskem, Cerkljanskem. Minister za okolje Simon Zajc pripisuje krivdo za situacijo prekinitvi izvajanja odstrela z rednimi letnimi odloki, ki ni prestal presoje upravnega sodišča, ki sta jo sprožili nevladni organizaciji. Stanje naj bi popravil interventni zakon, ki je določil kvoto za odvzem enajstih volkov, a ta kvota še ni načeta.
Kmetje zahtevajo odstrel, lovci več pristojnosti
Kmetje so odločeni - zahtevajo odstrel. V soboto sindikat kmetov napoveduje protestni shod v Velikih Laščah, podprle so jih panožna zbornica pa tudi stranki SLS in NSi. Z ministrstva sporočajo, da bo lovcem pri iskanju in odstrelu volka pomagala intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije, lovci pa pri tem ne skrivajo nezadovoljstva z novo ureditvijo in sodelovanjem z zavodom. Srečko Žerjav, direktor Lovske zveze Slovenije: "Tega doslej še ni bilo in ne vem, kaj pričakujejo, da so se odločili za to zadevo." Člani skupine tudi ne poznajo lovišč in bodo potrebovali vodenje oziroma spremstvo."
Volk bo ostal na Gorenjskem in Cerkljanskem
Na Gorenjskem je letos potrjenih sedem volkov, tako Černe, lani je bil tam samo eden, in kot kaže, je posledica večje število konfliktov. "Ljudje tam tega niso navajeni in za tamkajšnje rejce je to res stresna situacija. Niso navajeni sobivati z volkovi in razumljivo je, da so zdaj zaskrbljeni. Ampak po drugi strani pa se tudi upirajo, da bi tam živel sploh kak volk. Mislim, da bi zdaj morali predvsem iskati rešitve, kako zavarovati premoženje. Ker del te populacije volkov prihaja iz Italije, del jih je z juga Slovenije - Trnovskega gozda, Nanosa. Preprečiti, da bo volk na Gorenjskem in Cerkljanskem, bo zelo težko. Tam so veliki strnjeni gozdni kompleksi, in da bi tam vse volke postrelili, je zelo malo verjetno pa tudi zmeraj bodo prihajali novi." Dolgoročno bo torej zaradi širjenja zveri kljub glasnim protestom nekaterih kmetov, da naj za vsako ceno "to območje ostane brez volka", treba poiskati najbolj ustrezne rešitve oziroma kombinacijo njih. Černe daje poudarek varovanju, čeprav se rejci na tem območju s tem ne strinjajo.
Odstrel ne prepreči škode
Černe in Žerjav se strinjata - prekinjen je bil ustaljen način upravljanja populacij volka in medveda, kar je porušilo krhko ravnovesje. Predvsem družbeno. "Po eni strani prepoved odstrela, nato interventni zakon, in iz nekega urejenega sistema, ki je v preteklih letih deloval dobro, smo zdaj zašli v ekstreme na obeh straneh. To za ohranjanje živali zagotovo ni dobro. Škode so bile ves čas tam, kjer so bili volkovi in nezaščitene ovce. Na Kočevskem in Notranjskem je tako že od nekdaj in ljudje so tega bolj vajeni." Tudi navedbe, da visoke ograje za zaščito drobnice ne preprečujejo pokolov, ne držijo, država tudi ponuja zanje subvencije. Pri 60 rejcih, ki imajo živino zaščiteno z visokimi elektro mrežami na Notranjskem in Kočevskem, so se škode bistveno zmanjšale. "Letno tam prihranijo okoli 130.000 evrov glede na čas pred zaščito," pravi Černe.
Nobena politika, nobene intervencije raznih ministrov ne bodo naredile nobene koristi, ne živalim, ne lovstvu, ne naravi
