(VOLILNA NAPOVED) Golob ubranil vrh, Janša zdrsnil. Odprto bo do konca

Čeprav sta bila Gibanje Svoboda (GS) Roberta Goloba in SDS Janeza Janše tesno skupaj, tokratna volilna napoved zaznava manjšo krepitev Golobovih in zdrs Janševih. Razlika je sicer še naprej razmeroma majhna (2,6 odstotka) in boj za vrh še ni končan. Gibanje Svoboda je tokrat z LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek med tistimi, ki so za malenkost izboljšali izid, osmerici najresnejših kandidatov za vstop v parlament pa se je tokrat pridružilo še gibanje Resni.ca Zorana Stevanovića, ki bi se lahko potegovalo za poslanske sedeže.

Volilna bitka torej še zdaleč ni odločena in zdi se, da bo najbolj dramatično prav na repu deveterice, še posebej ob vstopu novega tekmeca. Na robu so zdaj torej štiri stranke, med katerimi še najbolje kaže koaliciji Povežimo Slovenijo. Sicer pa vsem štirim strankam interval zaupanja nakazuje možnost, da prebijejo parlamentarni prag (predvsem PoS in LMŠ). Četverica pa je še naprej "talec" razmisleka volivcev tako leve sredine kot desnega pola, ali jim nameniti glas in jih poslati v veliko dvorano državnega zbora ali pa glas strateško zaupati tistim strankam, katerih vstop v dvorano ni vprašljiv. Odločitev volivcev, da bodo glasovali strateško, pa ima za zmagovalca volitev, torej tistega, ki bo sestavljal koalicijo in vlado, lahko tudi politično pogubne posledice, saj bi lahko ostal brez partnerjev, ki bi omogočali večino (ali pa še dodatno okrepili zmagovalni pol). Dodatne dileme prinaša nepredvidljivo gibanje Resni.ca. Načeloma je nastalo, ker naj bi nasprotovalo ukrepom vlade Janeza Janše v pandemiji, vendar pa ni malo razmislekov, da je politično veliko bližje desnici kot levi sredini.

Vrstni red strank se sicer ni spremenil, tudi opaznejših premikov ni zaznati. SD Tanje Fajon ostaja na tretjem mestu z malenkost nižjo podporo, bolj je zdrsnila Levica Luke Mesca. NSi Mateja Tonina je po dnevih vzpona tokrat ocenjena najslabše v preteklih treh dneh, kar bi že lahko nakazovalo, da afera njihovega ministra in enega od predvolilnih frontmenov Jožeta Podgorška učinkuje. Grobi seštevki odstotkov so še naprej v korist levi sredini. Če bi se GS, SD, Levici, LMŠ in SAB uspelo prebiti v DZ, bi obvladovali polovico vseh glasov (brez LMŠ in SAB nekoliko manj), več težav bo imela desnica. Tudi če se v DZ prebije desni trojček SDS, NSi in PoS, bi skupaj obvladoval nekaj več kot tretjino glasov, brez PoS nekoliko manj. Grobi preračuni sicer ne odražajo volilne realnosti.

Med manjšimi strankami, ki imajo zgolj teoretične možnosti za vstop v DZ, sta ta trenutek najvišje Piratska stranka in Naša prihodnost/Dobra država, za njima sta Vesna in Naša dežela. V tokratni volilni napovedi še naprej več kakor 60 odstotkov anketiranih napoveduje, da se bodo volitev zagotovo udeležili, dodatnih 34 odstotkov pa, da na volišča verjetno ali morda pridejo.