Predsednik uprave Gen-I Robert Golob se je znašel pod udarom politike.
Konec oktobra so v družbi Gen-I pripravili dogodek za javnost, ki ni bil običajna tiskovna konferenca. Šlo je bolj za performans v stilu Applovih predstavitev novih izdelkov. Tako je predsednik uprave Robert Golob informacije, ki jih je želel sporočiti javnosti, podal v skrbno zrežiranem nastopu, katerega cilj je bil pokazati, zakaj je družba, ki jo vodi, pred konkurenco. Podobno kot na omenjenih predstavitvah kalifornijske družbe so tudi v dvorani ljubljanske stare elektrarne za novinarji sedeli zaposleni, ki so z aplavzi pospremili šefove besede ob ključnih poudarkih.
Golob je na prireditvi, ki je potekala v luči podražitev energentov, izrekel besede, ki so bile balzam za ušesa slovenskih potrošnikov - Gen I vsaj do prihodnjega poletja ne bo podražil elektrike in zemeljskega plina. To si lahko vodilno domače podjetje v panogi privošči na podlagi analitičnega načrtovanja in nakupa energentov v preteklosti ter dobrih povezav v globalnih nabavnih kanalih. Kljub prepričljivemu nastopu pa Golobu, ki se mu mandat izteče sredi novembra, zviti marketinški manever ni pomagal, da bi si zagotovil miren obstanek na čelu družbe, saj si vladajoča politika preko vpliva v organih lastniško povezanih družb prizadeva za njegovo menjavo in ustoličenje svojih ljudi na čelu tega pomembnega podjetja.
Menjava Goloba se je začela z razrešitvijo Ribiča
Gen-I, ki je z več kot dvajsetodstotnim tržnim deležem največji slovenski dobavitelj električne energije, je v lasti družb Gen energija in Gen-EL, ki imata obe 50-odstotni lastniški delež. Gen energija, ki jo vodi Martin Novšak, je v 100-odstotnem lastništvu države. V družbi Gen EL ima polovični delež Gen I, četrtinska deleža pa imata družbi Elektro Ljubljana in Gen energija. Za menjavo Goloba bi morali tisti, ki jo načrtujejo, torej prevzeti oblast tudi v družbi Elektro Ljubljana. Ravno to naj bi bil cilj nedavne razrešitve predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča, ki bo po lastnih besedah razrešitev izpodbijal na sodišču. Kot je Ribič povedal medijem, mu je razrešitev napovedal že generalni sekretar SDS Borut Dolanc oktobra letos na sestanku v prostorih poslanske skupine največje vladne stranke v državnem zboru.
Janković: Šli so čez mejo dobrega okusa
Kadrovske menjave je na včerajšnji tiskovni konferenci komentiral tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kritiziral je način razrešitve predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča. Tega je, kot je najprej v nedeljo na Pop TV razkril prav Janković, nato pa je Ribič potrdil tudi sam, v prostore poslanske skupine SDS v DZ povabil generalni sekretar te stranke Borut Dolanc, kjer mu je ponudil sporazum o odstopu s funkcije. "S tem zadnjim dogodkom so šli čez mejo dobrega okusa. Od poslancev in DZ pričakujem, da bodo temu rekli stop in tudi zaradi tega sprožili institut predčasnih volitev," je dejal Janković. "Tudi odgovor SDS je podcenjevalen do celotne družbe ... da napišejo, da ni v domeni generalnega sekretarja stranke, da menja predsednike uprave ... to je tista prepotentnost, ki si jo SDS privošči," je dejal. Ljubljanski župan sicer ocenjuje, da je bil Ribič zgolj ovira na poti do odstavitve Roberta Goloba s čela družbe Gen-I. (sta)
Zakaj hoče politika dobiti vpliv v Gen-I?
Kot rečeno, je Gen-I največji slovenski trgovec z elektriko, ki je v zadnjih štirih letih ustvaril več kot dve milijardi evrov prihodkov letno. Gre za družbo z izjemnim tržnim potencialom, ki bo tudi v prihodnosti velik igralec, kar pomeni veliko denarja in posledično tudi velik vpliv. "Panoga bo zagotovo igrala zelo pomembno vlogo v prihodnosti. Vemo, da se bo večal obseg elektrifikacije in z njo tudi potreb po električni energiji. Predvidene so tudi velike naložbe v elektroenergetsko omrežje, zlasti na področju distribucije, gre torej za obsežen investicijski cikel," pojasnjuje strokovnjakinja za ekonomiko energetike z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Nevenka Hrovatin.
Na vprašanje, ali jo preseneča, da si politika prizadeva za menjavo vodstva družbe, ki sicer uspešno posluje, odgovarja: "Ne razumem, kakšni so razlogi za menjavo direktorjev v podjetjih, ki zelo dobro poslujejo. Takšne menjave so verjetno neupravičene oziroma nerazumne. Morali bi sicer vedeti, ali bodo obstoječe direktorje zamenjali bolj kvalificirani ljudje z več izkušnjami v energetskem sektorju, ki jih bo predlagala politika. A glede na majhnost države menim, da je ta kadrovski bazen zelo majhen in bo težko najti strokovnjake, ki jih lahko ustrezno zamenjajo."
"Ne razumem, kakšni so razlogi za menjavo direktorjev v podjetjih, ki zelo dobro poslujejo"
V prvem poskusu niso uspeli
Kot smo že poročali, je bila v ponedeljek burna seja nadzornega sveta Gen energije, ki je bila na eni točki celo prekinjena, a so nadzornike poklicali nazaj, po naših informacijah naj bi bile v nekaterih primerih ob tem izrečene ostre besede. V nadaljevanju seje nadzorniki med drugim Novšaku niso dali zelene luči, da bi podprl še en mandat Goloba na čelu Gen-I. Za predsednika uprave in člana uprave Gen-I pa so nadzorniki predlagali Jureta Sokliča in Davorina Dimiča, ki sta po poročanju nekaterih medijev blizu NSi, iz katere prihaja tudi Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, pod čigar resor spada energetika.
A načrt ni uspel, saj omenjena kandidata na skupščini nista dobila soglasne podpore, ki je potrebna v skladu z družbeno pogodbo. "Glede na to, da predloga imen za novo poslovodstvo nista bila predhodno usklajena niti se skupščina z njima ali z njuno vizijo razvoja podjetja ni uspela seznaniti, kandidata nista prejela podpore. Pri izbiri poslovodstva tako velike družbe kot je Gen-I, ki zaposluje več kot 500 sodelavcev in bo letos preseglo tri milijarde evrov prihodkov, je ustrezna skrbnost in transparentnost postopkov še posebej pomembna. Zato so se družbeniki odločili, da postopek usklajevanja uprave za nov mandat ponovijo," so po skupščini sporočili iz Gen-I. Pri tem še poudarjajo, da ima trenutna uprava družbe mandat le do 17. novembra, zato se je do te problematike opredelil tudi svet delavcev, ki, kot so zapisali, izraža zaskrbljenost nad upravljanjem družbe in zahteva, da mu družbeniki omogočijo aktivno sodelovanje pri upravljanju družbe v okviru zakonskih pristojnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
