Vendar pa je Asta Vrečko hkrati napovedala, da se bo v kampanjo aktivno vključila. Ponovila je stališče, da se gre SDS s tem referendumom "politikantski in pritlehen kulturni boj". Ministrstvo za kulturo in stranka Levica se bosta aktivno vključila v referendumsko kampanjo, drugače se bo po njenih besedah "kulturo poteptalo". "Zaradi tega čutim kot svojo dolžnost, čuti jo naša stranka, da znova zaščitim umetnost in kulturo pred napadi SDS," je dejala. Ob tem je spomnila, da je prejšnja vlada Janeza Janše padla tudi zaradi tega, "ker smo imeli ministrstvo za kulturo proti kulturi".
Referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo 11. maja, so z 71 glasovi za in brez glasu proti na današnji izredni seji odločili poslanci DZ. Zahtevo za zakonodajni referendum je vložila SDS.
V SDS menijo, da zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti prinaša neupravičene privilegije peščici.
Vprašanje, ki bo dano na referendumu, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?
Vsak državljan se lahko sam odloči, kako bo izrazil svojo politično voljo, tudi obstrukcija je izraz politične volje. To bo po njenem mnenju obstrukcija "proti trošenju 6,6 milijona evrov na plečih umetnosti in predvolilne kampanje, ki jo za to izkorišča SDS". Državljani pa imajo po njenem mnenju "dovolj zdrave pameti, da vedo, čemu je ta referendum namenjen".
K bojkotu referenduma je namreč v četrtek pozval predsednik vlade Robert Golob.
Poslanka Svobode Sara Žibrat pa glede na razprave poslancev na današnji seji meni, da so glede bojkota referenduma v koaliciji usklajeni. K bojkotu referenduma pa bodo po njenih besedah pozivali, "ker je bil zlorabljen za hujskanje upokojencev in gre v bistvu za predvolilno kampanjo SDS, za katero bomo žal zapravili skoraj sedem milijonov evrov davkoplačevalskega denarja".
Rezultat referenduma bo po njenih besedah "mogoče celo nebistven, v vsakem primeru bo na izgubi SDS". "Vprašanje o tem, ali bomo dodatke izjemnim upokojenim umetnikom delili po zakonu iz časa tovariša Tita ali po novem zakonu, se nam zdi dejansko irelevantno za življenja državljanov," je dejala.
Premier Golob je v četrtek za TV Slovenija in Pop TV dejal, da je referendum popolnoma nesmiseln, ker je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda. "Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu," je dodal Golob. Svoboda se bo v referendumsko kampanjo vključila in pozivala k bojkotu referenduma.
SDS in NSi: Poziv k bojkotu neprimeren
V SDS Golobov poziv k bojkotu referenduma vidijo kot poziv, naj volivci "ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti", kar je po besedah poslanca Andreja Hoivika v nasprotju s tem, kar narekuje ustava.
Hoivik je dejal, da poziv k bojkotu vidijo kot "dejstvo, da bi tudi volivci Svobode na referendumu glasovali proti zakonu". Referendum bo po njegovem mnenju tudi "referendum proti aroganci Golobove vlade".
"Če bodo glasovali proti temu zakonu, bo na primer pater Marko Rupnik, ki je Prešernov nagrajenec, avtomatsko prejel to pokojnino," je izpostavil kot primer. Če obstane zakon iz leta 1974, pa bo imela vlada še naprej diskrecijsko pravico podeljevanja dodatkov. Glede na očitke, s katerimi se sooča Rupnik, meni, da "ne leva ne desna vlada zdaj patru Rupniku ne bi podelila teh dodatkov". Na očitke, da so v SDS z rušenjem tega zakona proti merilom za dodeljevanje teh dodatkov, pa odgovarja, da trenutno veljajo merila, ki so bila opredeljena leta 1996.
V kampanjo se bodo vključili tudi v NSi, saj menijo, da je prav, da ljudje odločajo, "kako in kaj želijo imeti urejeno v državi", je v izjavi za medije dejala poslanka NSi Iva Dimic. Pričakujejo, da bodo ljudje to "pravico in najvišjo obliko demokracije" tudi izkoristili.
"Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve, kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bodo bojkotirali," je dejala. To se ji zdi neprimerno, "saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo". Opozorila je, da so kriteriji za dodelitev dodatkov zelo široko zastavljeni, izpuščena pa so področja, kot so rock, jazz in narodnozabavna glasba.
