Darja Kocbek
Skopuštvo samooklicane četverice varčnih Nizozemske, Avstrije, Danske in Švedske s podporo Finske in povezava med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem sredstev iz evropskega proračuna je rdeča nit tokratnega vrha EU. Povezavi med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem sredstev iz evropskega proračuna že vseskozi nasprotujeta Madžarska in Poljska, po neuradnih informacijah pa ju podpira tudi Slovenija.
Pogajanja ali usklajevanja
"To so moja tretja pogajanja o evropskem proračunu v moji politični karieri in dejansko gre na žalost bolj za pogajanja kot za usklajevanje," je po poročanju STA ob prihodu na tretji dan zasedanja voditeljev povedal predsednik slovenske vlade Janez Janša. "Razprave so bistveno bolj politične, kot so bile kadar koli doslej. Veliko je žal zahajanj v stranske teme in to preprečuje osredotočanje na ključne probleme," je še dejal.
Britanski časnik Financial Times pa je na twitterju zapisal, da se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic. Janša se je na ta tvit odzval z besedami: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov."
Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je ocenil, da bo za dogovor verjetno potrebnih še veliko dni, in povedal, da je madžarska delegacija rezervirala hotel za ves teden. Med odprtimi temami je izpostavil vztrajanje nizozemskega premierja Marka Rutteja glede soglasja pri odločanju o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Nekatere države na čelu z Nizozemsko po njegovih besedah želijo nadzor nad izplačilom denarja. Gre za spor med Nizozemsko in Italijo, pri čemer Madžarska odločno podpira Italijo, saj je denar treba dati tistim, ki ga potrebujejo, je poudaril.
Pri povezavi med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem sredstev iz evropskega proračuna gre po Orbanovih besedah za oblikovanje povsem novega mehanizma, kar pa terja veliko časa. Madžarska po njegovih navedbah ni proti, želi pa, da se to temeljito pripravi. Ob tem je bil Orban oster do Rutteja, češ da ne ve, kaj je Ruttejev osebni razlog, da sovraži njega in Madžarsko ter želi državo finančno kaznovati.
Veliko volje in veliko stališč
Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je po poročanju Reutersa obtožil samooklicano varčno četverico in Finsko izsiljevanja. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je veliko volje, a tudi veliko stališč. Francoski predsednik Emmanuel Macron je povedal, da ne bo kompromisa, ki ne bi upošteval najhujše socialne, zdravstvene in gospodarske krize. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki pa je ocenil, da se stališča približujejo, a ne o vseh vprašanjih.
Angela Merkel in Emmanuel Macron sta maja pripravila predlog reševalnega sklada za gospodarstvo v višini 500 milijard evrov nepovratnih sredstev. Na tej podlagi je Evropska komisija pripravila svoj predlog za reševalni sklad, v katerem bi bilo 500 milijard evrov nepovratnih sredstev in 250 milijard evrov kreditov. Samooklicana varčna četverica hoče znesek nepovratnih sredstev znižati na bistveno manj od 400 milijard evrov. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se jim je v sobotnem kompromisnem predlogu približal tako, da je za 50 milijard evrov zmanjšal znesek nepovratnih sredstev in povečal znesek kreditov. Za prihodnji večletni proračun EU 2021-2027 je Evropska komisija predlagala 1100 milijard evrov, Michel je ta znesek v sobotnem kompromisnem predlogu znižal na 1074 milijard evrov.
