Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo, izrečeno Andreju Šišku zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj je ocenilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno prepoznali, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.
Sodnica mariborskega okrožnega sodišča Vanja Verdel Kokol je marca leta 2019 izrekla prvo sodbo v slovenski zgodovini zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, tega je bil obtožen Mariborčan Andrej Šiško, vodja Štajerske varde. Sodnica ga je obsodila na osem mesecev zapora, saj je od 1. januarja 2017 pa do 5. septembra 2018 zato, da bi ogrozil ustavno ureditev, pozival k oboroženemu uporu. V več nastopih, objavljenih na spletu, je ljudi prepričeval, da je država ogrožena in da je treba ukrepati. Med drugim naj bi bil grozil nekdanjemu premieru Miru Cerarju in ga označil za veleizdajalca in celo morilca, 1. septembra 2018 pa da je v Apačah organiziral postroj Štajerske varde in se imenoval za njenega poveljnika. Tistim, ki so prišli na postroj, je tam razlagal, da zakoni za njih ne veljajo in da je trenutno oblast treba odstraniti. 5. septembra 2018 je na shodu proti beguncem v Metliki uporabo sile označil kot edini načrt za dosego ciljev.
Osem mesecev kazni je Šiško odsedel
Tožilstvo je za Šiška sicer predlagalo višjo kazen - leto in štiri mesece zapora, sodnica pa se je odločila za osem mesecev zapora.
"Ustavno in zakonsko sprejemljiv način za dosego političnih sprememb, za katere se posameznik zavzema, so v demokratični družbi in parlamentarni demokraciji volitve," je takrat izpostavila Verdel Kokolova. "Demokratično urejena družba ni nekaj samoumevnega, nekaj, česar ni mogoče ogroziti. Zato je treba jasno postaviti meje, da se njeni temelji ne spodkopljejo. Država je tista, ki ima monopol nad nacionalno varnostjo, kar uresničuje preko policije in vojske, zato za ustanavljanje paravojaških skupin v državi ni prostora. Takšnih dejanj ne gre podcenjevati, treba je postaviti jasne meje," je še razlagala sodnica. Šiško je prisojeno mu kazen tudi v celoti odsedel.
Sodbo je kasneje potrdilo tudi višje sodišče, zaradi zahteve za varstvo zakonitosti Šiška in njegove obrambe pa je odločalo še vrhovno sodišče. To je potrdilo odločitev tako okrožnega kot višjega sodišča. Senat vrhovnega sodišča je ob odločitvi poudaril, da Šiško ni bil kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. To kaznivo dejanje je, argumentirajo vrhovno sodniki, tako imenovano čisto politično kaznivo dejanje, katerega namen je ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Republike Slovenije. "Gola kritika, nepriznavanje, nasprotovanje oziroma odklanjanje ustavne ureditve Republike Slovenije za vstop v polje kaznivosti ne zadoščata. Ugotoviti je treba aktivno ravnanje z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red," pojasnjujejo vrhovni sodniki. In to ravnanje sta po mnenju vrhovnega sodišča pravilno prepoznali obe predhodni sodišči v Šiškovih ponavljajočih, stopnjujočih sporočilih, ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj.
"V ravnanju Šiška najti vse znake pozivanja in ščuvanja"
Kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve spada med taki imenovane verbalne delikte, "zaradi česar je treba izhajati iz ustavno določenih pogojev, pod katerim so posegi v svobodo političnega izražanja zaradi varstva države sploh dopustni. Takšno podlago predstavlja prepoved vsakršnega spodbujanja k nasilju. V jedru slovenske ustavne ureditve je prepoved uporabe nasilja kot mehanizma upravljanja javnih zadev, bodisi nasilja kot neposrednega nadomestka mehanizmov predstavniške ali neposredne demokracije, bodisi nasilja, ki se izmika demokratičnemu nadzoru. V obravnavani zadevi se obsojencu očita pozivanje in ščuvanje k neposredni izvršitvi kaznivega dejanja organizacije oboroženega upora", razlagajo vrhovni sodniki. In dodajajo, da sta sodišči prve in druge stopnje "v izpodbijani sodbi pravilno presodili, da je obsojenec v svoja sporočila vključil vse, kar se zahteva, da v njih prepoznamo ravnanje z znaki dejanja organizacije oboroženega upora, z namenom ogroziti ustavno ureditev Republike Slovenije. Sodišči sta ob tem sledili merilom, ki jih je za posege v svobodo izražanja zaradi varstva države na podlagi 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice".
Kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja mora biti vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja, pri čemer posameznika ni dopustno trajno ali celovito izključiti iz političnega življenja, še opozarjajo vrhovni sodniki. Takšno omejevanje bi pomenilo udejanjanje prav tiste nevarnosti za temelje ustavnega reda, zaradi katerih je kazenskopravni poseg sploh določen. Enako pomemben dejavnik je (pričakovani) učinek na politično delovanje drugih ljudi. Kaznovalnopravno omejevanje svobode političnega govora mora zato iskati občutljivo mejo med varstvom svobode političnega govora in posegom, ki bi se - zaradi zastraševalnega učinka (chilling effect) - sprevrgel v lastno nasprotje, so še pojasnili vrhovni sodniki.
