Urška Mlinarič
Osnovna plača delavke, ki čisti prostore v enem od javnih zdravstvenih zavodov, je bila januarja 695 evrov bruto. Ob oddelanih enajstih nadurah, dodatku za delovno dobo, ki se prav tako obračunava od osnovne plače, in upoštevajoč dva dni praznikov, je bil končni znesek na plačilni listi 1221 evrov bruto. Njena bruto osnovna plača in tudi polna bruto plača ne dosega zneska minimalne plače 1277 evrov bruto, kolikor je bilo z novim plačnim zakonom v javnem sektorju zagotovljeno tudi tistim z najnižjim plačilom. Razlog, zakaj omenjena čistilka ni upravičena do omenjenega zneska, je preprost. Sama ni zaposlena v javnem sektorju, temveč omenjeni javni zavod za storitve čiščenja najema čistilni servis. Praksa najemanja zunanjih izvajalcev, tako imenovani outsourcing, za storitve čiščenja, pranja, varovanja in tudi kuhanja je zelo razširjena praksa, ne le v zdravstvu, temveč v velikem delu javnega sektorja, tako v izobraževanju kot na področju socialnega varstva. Ne le to, so tudi primeri, da v javnem sektorju ob tem, da imajo svoje čistilke, najemajo še zunanje izvajalce in tako osebi za povsem enako delo prejemata različno plačilo.
Najemanje zunanjih izvajalcev v javnem sektorju ni nekaj novega. To je že desetletja praksa v javnem sektorju, kljub številnim pozivom tako sindikatov kot Delavske svetovalnice k zaposlovanju delavcev pri delodajalcu, ki jih tako rekoč dnevno potrebuje. Novo je, da se je koalicija pod vodstvom Roberta Goloba v koalicijski pogodbi zavezala: "Javni sektor bomo postavili kot pozitiven zgled in v njem v čim krajšem času v skladu s pripravljeno strategijo odpravili prekarnost, in sicer tam, kjer obstaja potreba po rednem delu ukinila outsourcing."
Le dve ministrstvi s svojimi čistilkami
Po treh letih dlje od potrditve izhodišč za pripravo strategije niso prišli. Z ministrstva za javno upravo (MJU), ki je naročnik storitev čiščenja za objekte centraliziranih uporabnikov, to so ministrstva, vladne službe in organi v sestavi, z izjemo notranjega, zunanjega in obrambnega ministrstva, so odgovorili, da vsi, razen njih samih in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, najemajo zunanje izvajalce. Svoje čistilke imajo tudi na Finančni upravi v Mariboru. Na obrambnem ministrstvu kombinirajo, imajo svoje in najemajo tudi storitve čistilnega servisa.
Odgovorov na vprašanji, kakšno je njihovo stališče do najema zunanjih izvajalcev in ali načrtujejo spremembe, ki bi odpravile to prakso, na MJU niso podali. Pojasnili so, da so se na podlagi študije, pripravljene pred dvema letoma, lani odločili za neprekarni outsourcing, "pri katerem bodo čistilni servisi morali izpolnjevati strožje pogoje in bodo podvrženi nadzoru". To pomeni, da mora izvajalec pet dni vnaprej posredovati seznam čistilk, napovedati mora morebitne menjave, pri čemer lahko naročnik to tudi zavrne. Preverijo lahko tudi, ali izvajalec spoštuje delovnopravno zakonodajo.
Ta vlada je outsourcing, namesto da bi ga izkoreninila, kot se je zavezala, naredila še konkurenčnejši
Za vse drugo so nas napotili na ministrstvo za delo, ki da je zadolženo za izdelavo strategije. Tam so nas spomnili, da se je vlada seznanila z izhodišči strategije, in dodali, da je minister Luka Mesec nedavno tako MJU kot Slovenski državni holding (SDH) pozval k odpravi outsourcinga "tam, kjer obstaja redna potreba po delu. V celotnem javnem sektorju in v podjetjih v lasti države. Prav tako je pozval k uvedbi klavzul v javna naročila, ki zagotavljajo minimalne plačne standarde za zunanje izvajalce, kot to velja za zaposlene v javnem sektorju. Torej, da je najnižja plača enaka minimalni."
Konkurenčnost nad delavcem, ki ostaja reven
Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, ki že vrsto let opozarja na neprimerno prakso najemanja zunanjih izvajalcev, saj jo najslabše odnese delavec, se ob tovrstnih retoričnih bravurah le nasmehne. "Že leta opozarjamo, da je treba outsourcing tam, kjer je dokazano stalna potreba po delavcih za točno določena dela, izkoreniniti, a razen majhnih, posamičnih zmag napredka v javnem sektorju ni. Pri javnih naročilih vedno zmaga načelo konkurenčnosti in gospodarnosti," pravi Lukić. In opozori na ironijo, da je sedaj, ko ima vlada celo v koalicijski pogodbi zapisano izkoreninjenje outsourcinga, prišlo do tega, da so outsourcing naredili še konkurenčnejši. "S tem ko se je med čistilko, zaposleno v javnem sektorju, in tisto, ki jo tam najamejo preko čistilnega servisa, še povečala razlika v osnovni plači, je outsourcing postal konkurenčnejši." In na primeru čistilke z začetka zgodbe ponazori, da je za ceno ene čistilke, zaposlene v javnem sektorju, ki ima 1277 evrov bruto osnovne plače, mogoče preko servisa najeti skoraj dve čistilki, ki imata po 695 evrov bruto osnove. "Seveda morajo naročniki plačati še DDV - za opravljeno storitev, a očitno še vedno raje vztrajajo pri tem, kot da bi zaposlili delavce, ki opravljajo tam delo, po katerem je stalna potreba. In taka praksa je, z redkimi izjemami, razširjena po celotnem javnem sektorju. S tem ustvarjajo revne delavce, ki na istem delovišču opravljajo isto delo že desetletje in več."
V bolnišnice smo poslali vprašanje, kako imajo urejeno čiščenje, pranje, varovanje in prehrano, in le iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so nam odgovorili, da vse to zagotavljajo s svojimi zaposlenimi. "To kaže na našo strategijo ohranjanja nadzora nad kakovostjo in učinkovitostjo teh podpornih dejavnosti," so zapisali. Enako velja za Splošno bolnišnico Novo mesto, kjer je le varnostnik zaposlen preko zunanjega izvajalca. Zunanje varovanje imajo tudi v UKC Maribor, tam pravijo, da je to stroškovno učinkovitejše. Tudi v večini drugih bolnišnic imajo varnostno službo najeto, ponekod pa tudi najemajo storitve pranja tako posteljnine kot bolnišnične obleke, medtem ko na Jesenicah za vse najemajo zunanje izvajalce.
