"Saj ne, da me moti vsakoletna inflacija cen sladoleda v Ljubljani, ampak ... Edina stvar, ki je v Ljubljani cenejša kot v Berlinu, je kava. In ker malo poznam povprečne plače, me zanima ... Kako pa vi ljudje v tem mestu sploh še živite?" Tako je pred dnevi na družbenem omrežju Twitter zapisal spletni uporabnik, ki se je čudil visokim cenam sladoleda v prestolnici.
Črna vanilija z oreo piškotom, alpska juha, sladoled z okusom parmezana, kibana, bio gozdna jagoda. Pa veganski kornet in tisti, posut s pisanimi in omamno sladkimi mrvicami. Zdi se, da nič več ni tako, kot je bilo. Časi, ko so otroci v pest stiskali nekaj tistih kovančkov, ki so jih dali v zameno za ogromno kepico sladoleda, so mimo. Sladoled je postal prestiž, v prestolnici, tudi v Celju in Mariboru, cene za kepico sladoleda rastejo v nebo.
Klasični okusi so se skrili za modernimi imeni
Marsikdo se dobro spominja, da smo nekoč sladoledne kepice izbirali med klasičnimi okusi - vaniljo, čokolado, jagodo, tudi rum punčem pa lešnikom. Danes pa se klasični okusi skrivajo med ponudbo več deset okusov z nadvse modernimi imeni, ob katerih potrošnik marsikdaj niti ne ve, kaj bo dobil v kornet ali lonček.
Za dve mešani kepici tudi več kot pet evrov
Maloprodajna cena vezana predvsem na ceno surovin
In zakaj so se cene sladoledov kar naenkrat tako dvignile? V priznani ljubljanski slaščičarni Zvezda pojasnjujejo, da je maloprodajna cena vezana predvsem na ceno surovin, ki pa jih občasno spreminjajo in dopolnjujejo, še posebej, ko razvijajo nove vrste sladoledov. ''Žal dobavitelji kar pogosto zvišujejo ceno surovin, saj je njihova cena odvisna od razmer na trgu. Cena vaniljevih semen je na primer v zadnjih letih tako močno poskočila, da tega dviga nismo mogli v celoti in naenkrat vključiti v ceno sladoleda, saj bi bila podražitev previsoka za stranke in zato cene sladoledov povišujemo postopoma".
Ne le v slaščičarni Zvezda, tudi drugod je vse pogosteje opaziti klasične sladolede in tiste malce bolj posebne. "Zvezdine sladolede ločimo v skupino klasičnih in skupino premium okusov. Razliko v ceni sladoleda narekuje predvsem cena surovin za posamezne okuse in pa količina dela, ki je za izdelavo sladoleda potrebna. Oboje se v pripravi posameznih sladoledov razlikuje in zato tudi razlika v ceni," pojasnjujejo v Zvezdi, kjer dodajajo, da za obe skupini sladoledov uporabljajo najbolj kvalitetne sestavine, tako da nižja cena njihovih sladoledov ne pomeni nižje kakovosti sladoleda, le različno sestavo surovin glede na okus. "V vse naše sladolede ne dodajamo sladkorja saharoze in ojačevalcev okusa ter stremimo k čim bolj naravnemu okusu sladoleda."
Četudi kateri gost med čakanjem na sladoled danes potarna nad ceno, pa so sladoledarji prepričani, da okus odtehta višjo ceno. "Večina naših gostov razume razmerje med kakovostjo in ceno. So pa naše cene primerljive s konkurenčnimi," razlagajo v slaščičarni Zvezda.
"Tako pač je, to je Štajerska"
Dejan Skodič, vodja Paradice by Pohorska kavarna, kjer imajo ob domačih tudi veliko tujih gostov, pri nobenih ni opazil, da bi se pritoževali nad previsoko ceno kepice sladoleda. "Vedo, da imamo kakovosten sladoled, v katerem so naravne sestavine. Da je surovina tudi smetana, ne pa kakšni praški. Morda jih nekoliko moti, da imamo male in velike kepice. Tako jim moramo razložiti, da če damo dve mali kepici, je to več kakor ena velika, zato je tudi cena temu primerna." Skodič meni, da se ljudje zavedajo tega, da je v izdelavo sladoleda treba vložiti veliko dela, da postane kulinarični presežek.
Letos so predstavili nov okus quella praline, ki po Skodičevih besedah spominja na Toffifee. "Gre za varianto z lešnikom in karamelo, ki je letos zelo povpraševana. Enako je z okusom papaja." Kepica premium okusov (pistacija, temna čokolada, mlečna čokolada z Madagaskarja, mango, papaja, jagoda) stane evro petdeset, ceno pa narekujejo naravne sestavine. Sogovornik opaža, da si ljudje vedno več sladoleda odnašajo domov, okus jogurt pa opiše kot klasično priljubljen.
