Tina Recek
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo danes, stroka poudarja, da je dobro duševno zdravje ključnega pomena za človekovo splošno zdravje in blaginjo. Letos poteka pod sloganom duševno zdravje je univerzalna človekova pravica. Ob tej priložnosti je predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Matej Vinko izpostavil, da moramo zagotavljati okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. "To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja." Pri tem je še dejal, da iz raziskav, ki so jih nedavno opravili na NIJZ, izhaja, da so se pri mladih povečale duševne stiske.
Hibrid med knjigo in spletiščem
Na to dejstvo so se odzvali z različnimi aktivnostmi, npr. s kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi ok? Povej naprej., in s priročnikom Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?. Gre za hibrid med klasično knjigo in spletiščem #Tosemjaz s spletno svetovalnico, obogaten s QR kodami, ki bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov – vaj za samopomoč. Priročnik je namenjen mladostnikom, hkrati je uporabno gradivo za vse, ki delajo z mladimi, kot so pedagoški, zdravstveni in socialni delavci. In je tudi narejen na podlagi izkušenj dela z mladino in njihovih najpogostejših stisk, kot so obvladovanje šolskega dela, tesnoba, strahovi, jeza in druge nevarnejše oblike vedenja.
Upanje, žalost, strah
Kot je poudarila Nuša Konec Juričič z NIJZ, je bil priročnik do zdaj natisnjen v skupni nakladi 42.200 izvodih. Ob prvi izdaji so ga prejeli osnovne in srednje šole ter dijaški domovi. Sledil je prvi ponatis. Takrat so ga prejele zdravstvene in socialne ustanove. Najnovejši, drugi ponatis, pa gre v roke devetošolcem. Nekatere šole so ga že prejele, druge ga bodo te dni. Pobudo NIJZ, da se priročnik ob svetovnem dnevu duševnega zdravja podari generaciji, ki zaključuje osnovnošolsko izobraževanje, sta podprla tako ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot ministrstvo za zdravje.
Na vprašanje, zakaj ravno njim, je psihologinja, soavtorica priročnika in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor Tadeja Batagelj odvrnila: "Še posebej ranljivi so mladi na različnih prehodih, kot so na primer maturanti in devetošolci. Zato smo tretjo distribucijo namenili ravno njim. Kajti, z okolja, ki jim je bilo poznano in so se posledično počutili varno, zdaj, v našem primeru devetošolci, vstopajo v nova okolja, v nove socialne skupine, kjer jih drugi ne poznajo in ne poznajo njihovih šibkosti in močnih področij. Pričakovanja, upanje, navdušenje se pogosto mešajo z žalostjo ob izgubi tega, kar so poznali, in tudi s strahom ob vstopu v nova okolja, saj ne vedo, kaj pričakovati."
Pomagajo si lahko sami
Po njenih besedah se strahovi mladih lahko stopnjujejo in izrazijo kot anksioznost, depresija, žalost, jeza ali težave v socialnem funkcioniranju. Pomoč pogosto poiščejo šele takrat, ko zaradi stisk in težav ne morejo več opravljati stvari, ki bi jih želeli ali morali. Na primer, ko ne morejo oditi v šolo, se izogibajo druženju s prijatelji, ne spijo, izpuščajo obroke, doživljajo močne tesnobne ali panične reakcije, se samopoškodujejo ipd. Zato želijo s priročnikom sporočiti, da so stiske in izzivi normalen del odraščanja in da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami. Poleg tega obstajajo tudi drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo. Med njimi so starši, strokovni delavci v šoli, centri za duševno zdravje in ambulante.
Stigma je manjša, a še vedno prisotna
Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, ki je na voljo tudi v digitalni verziji, sodi v program za duševno zdravje mladih To sem jaz, ki ga že 23. leto razvijajo in upravljajo na celjski območni enoti NIJZ. Program je namenjen krepitvi socialnih in čustvenih veščin otrok in mladostnikov ter podpori mladim pri odraščanju. Po besedah Nuše Konec Juričičeve na letni ravni ima več kot 150.000 obiskovalcev, mladi pa v spletni svetovalnici zastavijo približno 3.000 vprašanj o težavah in dilemah odraščanja. Mladim v podporo je ekipa 70 svetovalcev – prostovoljcev (psihologov, zdravnikov ter drugih strokovnjakov). Spletišče je tudi zakladnica več kot 300 prispevkov o temah, pomembnih za mlade. Po njenem mnenju se je spletno svetovanje izkazalo tudi za pomembno "pomagalo v odstiranju stigme. Vendarle bi lahko potrdili, da je v zadnjih dvajsetih letih stigma duševnih stisk manjša tako pri otrocih, mladostnikih kot pri odraslih, a še vedno prisotna," je sklenila govorka.
