Za preživetje človeške civilizacije moramo ukrepati zdaj

"V preteklih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da podnebne spremembe niso mit in da zelo konkretno vplivajo na naša življenja. Vročinski valovi, požari, poplave, onesnažen zrak niso več izjeme, ampak žal postajajo stalnica. Naš planet se sooča z do zdaj še ne videnimi spremembami. To je posledica razvoja globalne človeške civilizacije, ki rabi vedno več naravnih virov ter v okolje izpusti vedno več toplogrednih plinov in odvrže vedno več drugih odpadkov. Če želimo, da človeška civilizacija preživi, moramo ukrepati zdaj," je bila jasna Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, na konferenci Življenje znotraj planetarnih meja: kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?

Vodja je še med drugim izpostavila, da planeta B nimamo. Vse, kar imamo, je naša Zemlja, s svojimi raznovrstnimi ekosistemi, ki so človeku omogočili razvoj in preživetje. Če bomo prestopili njihove meje, bodo posledice za človeštvo nepopravljive in verjetno usodne. Planetarne meje nas opominjajo na nujnost ukrepanja za ohranitev dolgoročne stabilnosti našega planeta. Preseganje teh meja postavlja človeštvo pred nepredstavljive grožnje.

Klimatologinje prof. Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da je vpliv človeka na okolje večji kot vsi naravni procesi skupaj. Človeške dejavnosti so povzročile trajne in prepoznavne spremembe v geoloških, ekoloških in atmosferskih procesih planeta. Med najbolj pomembnimi so spremembe v atmosferi, v biodiverziteti, v rabi tal in tleh, v vodnih virih ter tudi v geoloških zapisih. Človeške dejavnosti so pripeljale do nastanka posebnih plasti v zemeljski skorji, ki vključujejo plastiko, radioaktivne elemente iz jedrskih poskusov in druge umetne materiale.

Ob tem je obžalovala, da smo na globalni ravni kar šest od devetih planetarnih meja v sistemih, med njimi so na primer podnebne spremembe, stopnja biodiverzitetne izgube, zakisanje oceanov, globalna raba vodnih virov, sprememba tal, kemično onesnaževanje, že presegli. Denimo, na področju kemičnega onesnaževanja se je od leta 1950 za 50-krat povečala proizvodnja kemikalij. Ta naj bi se do leta 2050 še potrojila. Proizvodnja plastike se je med letoma 2000 in 2015 povečala za 79 odstotkov. Poleg tega so neobičajno mokra in suha tla vse pogostejša. "Če bi arktični led izginil, je to nekaj, kar lahko v desetletjih popolnoma poruši klimatske razmere," je še posvarila. In kako je v Sloveniji? Po besedah klimatologinje presegamo trajnostno mejo za izpuste CO2 za šestkrat, rabo dušika za petkrat in ekološki odtis za trikrat. "Realnost je taka, da imamo planet, kakršen je, ne moremo ga povečati in presegamo meje ekosistemov. Ključno je, da skrčimo vpliv na planet pod planetarne meje," je še povedala Lučka Kajfež Bogataj.

Da je naša odgovornost zmanjšati porabo naravnih virov, zmanjšati kopičenje odpadkov ter zmanjšati breme onesnaževanja in izčrpavanja okolja, pa je izpostavila Jerneja Jug Jerše. Skupaj moramo delati na zmanjšanju izpustov in spodbujanju krožnega gospodarstva. Evropska unija na te izzive odgovarja z evropskim zelenim dogovorom. "Da bi dosegli cilje do leta 2050, moramo za 90 odstotkov zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990," je še nanizala ukrepe Jug Jeršetova in pridala, da bodo za to potrebna ogromna vlaganja v razvoj čistih tehnologij, preoblikovanje energetskega sistema v smeri obnovljivih virov in povečanje energetske učinkovitosti. Pa tudi ukrepi za obnovo in zaščito okolja in biotske raznovrstnosti.

Ob tem je omenila finančno injekcijo; ena tretjina naložb iz proračuna EU ter sklada za okrevanje in odpornost, ki sta skupaj težka 1800 milijard evrov, bo namenjena doseganju podnebnih ciljev.