Elizabeta Planinšič
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zoper zakon o parlamentarni preiskavi vložil sodni svet, odločilo, da se začasno zaustavi delo parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov. Komisija, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, je že pričela delati, kot je znano, pa so v njej člani zgolj treh strank - SDS, NSi in SNS -, vodi jo poslanec SDS Žan Mahnič. Preostale stranke v komisijo niso predlagale članov, saj so, tako kot večina deležnikov iz pravosodja, mnenja, da gre za poseganje politike v neodvisno sodno vejo oblasti.
Na ustavno sodišče se je z zahtevo za oceno ustavnosti obrnil sodni svet, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave pa sta podala vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče. Ustavno sodišče je sicer imelo včeraj na dnevnem redu vse to, odločilo pa je o predlogu sodnega sveta, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi ter akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, kolikor se ti nanašajo na sodnike.
Ni mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav
Sodni svet je v zahtevi opozarjal na obstoj protiustavne pravne praznine, saj zakonodaja ne vsebuje ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, zlasti z vidika posega v neodvisnost sodstva. Predlagali so prednostno obravnavanje zadeve in ustavitev dela komisije, kolikor se ta nanaša na sodnika, saj naj bi "ustanovitev in delovanje parlamentarne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev sodne veje oblasti v zvezi z izvrševanjem sodne funkcije v konkretnih sodnih postopkih, imela neprimerljivo težje in bolj nepopravljive posledice kot začasno zadržanje izvajanja parlamentarne preiskave v delu, ki zadeva sodno oblast".
SDS-ovci bodo zasliševali bivše kolege
Preiskovalna komisija bo v zadevi Kangler sicer nadaljevala delo. V ponedeljek imajo tako na sporedu zaslišanje Zorana Šariča, policista, sicer avtorja knjige Županov boj, Željka Vogrina, nekdanjega načelnika mariborske upravne enote, člana Odbora 2015, ki dalj časa opozarja na domnevne nepravilnosti v postopkih zoper Kanglerja, ter bivših poslancev iz vrst SDS Jožeta Jerovška, Franca Pukšiča in Srečka Hvauca pa tudi mariborskega odvetnika Roka Gerloviča.
Seznam prič je sicer dolg. Med njimi so nekdanji Kanglerjevi sodelavci, nekdanji poslanci in predstavniki policije. Pričali naj bi tudi nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, nekdanji premier Miro Cerar in nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Med tistimi, ki bodo vabljeni, so tudi štirje tožilci - že upokojena tožilka Elizabeta Györkös, nekdanji tožilec Boris Marčič, Niko Pušnik in Drago Šketa, zdaj generalni državni tožilec.
Nepopravljiva škoda za neodvisnost sodstva
Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost. "Navedene posledice je mogoče do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic. Edina posledica zadržanja bo, da bo izvedba preiskovalnih dejanj na podlagi akta odložena," navaja ustavno sodišče.
Jaklič proti
Ustavno sodišče je o zahtevi sodnega sveta odločalo v sestavi predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, ddr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Kot je znano, so odvetniki iz Čeferinove odvetniške družbe Kanglerja branili v več postopkih. Sklep so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje. Ločenega mnenja zdaj v javnosti še ni, Jaklič pa se je na twitterju odzval z zapisom: "US je, v delu, ki se nanaša na sodnike, zadržalo delo preiskovalne komisije v zadevi Kangler. Glasoval sem proti takšnemu sklepu (7:1) in napovedal ločeno mnenje. Večina se je odločila za neobičajno prakso objaviti sklep nemudoma, še pred pisanjem LM."
Mahnič: Delo bomo nadaljevali
Na odločitev ustavnega sodišča se je že odzval predsednik parlamentarne komisije Žan Mahnič. Povedal je, da bo komisija nadaljevala svoje delo. "Kar se sodnikov tiče, smo za zdaj zahtevali samo dokumentacijo s strani okrajnega in okrožnega sodišča v Mariboru in dokumentacijo s strani vrhovnega sodišča. Tudi od njih smo že prejeli odgovor, da nam dokumentacije do končne odločitve ustavnega sodišča ne bodo posredovali, zato smo imeli pripravljen opomin, ki pa ga ne bomo poslali naprej, saj bom upošteval odločitev ustavnega sodišča," razlaga poslanec SDS. Na seznamu prič, ki so jih za zdaj potrdili za zaslišanje, so posamezniki, ki niso sodniki, tako da v ničemer - če bodo nadaljevali delo - ne bodo kršili odločitve ustavnega sodišča, je še ocenil Mahnič. Opozoril pa je na po njegovem veliko spornost dveh ustavnih sodnikov, ki sta odločala v tej zadevi. To sta Matej Accetto in predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Oba sodnika bi se po mnenju poslanca morala izločiti. Prvi zaradi sodelovanja s SMC, Knez pa zaradi osebnega poznanstva s Kanglerjem. Na vprašanje, kako bo predsednik komisije ravnal, če ustavno sodišče zadrži izvajanje zakona o parlamentarni preiskavi tudi v primeru tožilcev, je Mahnič odvrnil, da obstaja sodba ustavnega sodišča iz leta 1994, kjer piše, da tožilci niso del sodne veje oblasti, ampak so del izvršne veje oblasti.
