Premier Janez Janša je danes med vprašanji, ki so jih poslanci naslovili nanj in vlado, odgovarjal tudi na vprašanje poslanke LMŠ Tine Hefrle, ki jo je zanimalo, zakaj se vlada vse do danes še ni seznanila s kandidatoma za evropska tožilca, četudi se je rok za imenovanje teh iztekel 1. marca letos. Slovenijo je k pospešitvi postopkov imenovanja tožilcev v novi evropski organ pozval tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Do 1. marca letos so želeli v Evropski komisiji, da bi bila kandidata imenovana in bi Evropsko javno tožilstvo kot novoustanovljeni evropski organ s sedežem v Luksemburgu, ki bo pristojen za preiskavo porabe evropskih sredstev in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun EU, pričel delovati tudi v Sloveniji. A to se ni zgodilo, četudi ima vlada že dalj časa na mizi predloge, da bi se na ti mesti imenovalo, kot je predlagal državnotožilski svet, ki je pristojen za izbiro kandidatov, specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler.
Neuspešna pravosodna ministrica
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič naj bi bila že večkrat pozvala, da vlada imenovanje uvrsti na dnevi red vlade, a je bila neuspešna. Poslanka Hefrle je v svojem vprašanju pojasnila, da postopek izbire in seznanitve zakon o državnem tožilstvu določa zelo jasno in enostavno. "Državnotožilski svet opravi izbirni postopek, presodi strokovnost in izpolnjevanje vseh pogojev, nato svojo izbiro v obliki predloga pošlje ministrstvu za pravosodje, ministrstvo pa potem ta predlog posreduje vladi v seznanitev," je dejala in še dodala, da pri tem vlada kot kolektivni organ o tem niti ne odloča.
Razkoli v SMC in s premierjem
Poslansko vprašanje premieru Janši je zastavila tudi vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga, ki že dlje časa ne skriva, da se z mnogi potezami vlade ne strinja. O njej se tudi ugiba, kdaj bi utegnila zapustiti koalicijske vrste. V vprašanju se je dotaknila zaupanja, ki da se izjemno težko vzpostavi in hitro poruši. Janšo je vprašala, zakaj priložnosti tretjega vodenja vlade ni uporabil za krepitev povezovanja in dviga ugleda. Zanimalo jo je, čemu depeše, prehitre čestitke, ki domačo javnost poleg epidemije še dodatno vznemirjajo. "Zakaj ne gasiti požara med STA in Ukomom, ampak ga podpihovati," je poudarila in še dodala, ali namerava to nadaljevati. Kaj ji je odvrnil Janša? Ostro: "Mimo je poslušati nasvete o komuniciranju od šefice poslanske skupine z enoodstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in stranke, ki ima tridesetkrat višjo podporo."
Na vprašanje, ali bi bila velika škoda za SMC, če bi jo zapustila podpredsednik stranke Zorčič in vodja poslanske skupine Sluga, je danes strankin prvak Zdravko Počivalšek v DZ odgovoril: "Kaj bi bilo, če bi bilo, danes ne moremo govoriti. Jaz sem si prizadeval, si prizadevam in si tudi bom, da bo v stranki ostal ves njen potencial."
Zorčič je sicer v nedeljo zvečer na RTV Slovenija ocenil, da SMC ne igra vloge, za katero so se dogovorili ob vstopu v koalicijo. Kot je dejal, bo verjetno tudi sam moral narediti revizijo stališča do sodelovanja v stranki.
Janša je v odgovoru postopek označil kot "sam po sebi nenavaden", češ da Slovenijo v skladu z ustavo navzven predstavlja vlada, ne pa tožilski svet ali ministrstvo. "Tožilski svet odloči in to pošlje vladi, naj se s tem seznani, ne da bi imela kakršnokoli pravico odločanja, in pošlje naprej," je dejal in poudaril, da vlada po ustavi ni poštar. "Ta postopek preverjamo, dokler odgovori na formalna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila," je dejal. "Zadevo bomo opravili tako, kot se spodobi, v skladu z ustavo in veljavnim zakonom, ki ga je pač treba upoštevati, dokler je tak, kot je," je še zatrdil in kot možnost navedel tudi predlog spremembe zakona.
Postopek zaključilo le osem držav EU
Janša je izpostavil še, da trenutni zakon ne določa roka, do katerega bi se vlada morala seznaniti z izbiro. Slovenija poleg tega pri tem ne zamuja, saj da je postopek izbire delegiranih tožilcev doslej zaključilo le osem držav, je še navedel. Janša je dodal, da je na to temo pozoren v zadnjih tednih, ko se je začelo vprašanje politizirati. Po vprašanjih, ki jih je glede tega naslovil na nekaj kolegov v Evropi, naj bi izvedel, da drugod o tem odloča vlada.
Vlada je, da pojasnimo, medtem v proceduro poslala spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi predstavljale pravno podlago za vzpostavitev Evropskega javnega tožilstva. Zakon med drugim določa pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev - določitev zavarovanca, zavezanca in osnove za vključitev v nacionalni sistem socialnega zavarovanja, konkretizira tudi zahtevano raven znanja delovnega jezika Evropskega javnega tožilstva. Predsednik DZ Igor Zorčič je odgovoril, da bo DZ o tem predlogu odločil v tem tednu v okviru glasovanj.