Zakaj ZDA in Kitajska prehitevajo kaotično Evropo. Draghi, kaj pa zdaj?

Evropska unija se mora prvič po koncu hladne vojne resnično bati za preživetje, pravi nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) in nekdanji predsednik italijanske vlade Mario Draghi. Realni razpoložljivi dohodek na prebivalca se je v ZDA od leta 2000 povečal skoraj dvakrat bolj kot v Evropi, je napisal v poročilu, v katerem analizira, zakaj EU zaostaja za ZDA in Kitajsko. Po njegovi oceni evropsko gospodarstvo potrebuje dodatne naložbe v višini od 750 do 800 milijard evrov. Z naložbami v inovacije se bo po njegovem prepričanju dvignila produktivnost, ki je ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva.

"EU bo ostala izgubljena"

"Evropska unija je kaos in bo ostala izgubljena tudi po poročilu, ki ga je naredil Mario Draghi. Njegovo poročilo je mešanica usmeritev, ki so bile všeč že dosedanjemu vodstvu, zelo pristranskih pogledov Draghija, ki so mu ostali še od časov, ko je bil moderator gospodarske oživitve po veliki krizi in politiki zategovanja pasu okoli leta 2013, in fantaziranja o jutrišnjem svetu, za katerega ni zrel niti svet niti EU," je za Večer povedal profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Maks Tajnikar.

Draghi po njegovih besedah zagovarja oživitev gospodarske rasti z investicijami, čeprav vsi dobro vemo, da v Evropi ni več domače delovne sile, migrantska pa je primerna zgolj za dela, ki dajejo nizko dodano vrednost, in Evropi ne more prinesti razcveta. Draghi po Tajnikarjevi oceni napačno misli, da smo še vedno leta 2013 in da bo zadolževanje držav prineslo gospodarsko rast.

"A danes Evropa troši denar, ki bi lahko šel za investicije, za vojno v Ukrajini in orožje, ki ga sama sploh ne proizvaja. Njegova proizvodnja tako ohranja bolj obetavno gospodarsko rast v ZDA. Kitajska, ki naj bi bila konkurent Evropi, pa se ne gre vojn in raje razvija infrastrukturo z zadnjo dostopno tehnologijo," ugotavlja profesor Tajnikar.

Evropa se je odpovedala klasičnemu avtomobilu in s subvencijami prepričuje ljudi, da morajo kupiti električne, čeprav dela avtomobile s klasičnim motorjem, ki jih Kitajska še dolgo ne bo znala. Ob tem baterije in elektroniko kupuje od neevropskih držav in ustvarja konkurenco na trgu z električnimi avtomobili, "ki so narejeni tako kot radijsko vodeni otroški avtomobilčki". V električne avte sili svoje prebivalce in slavna podjetja, na katerih sta temeljila standard in konkurenčna moč Evropejcev. Hkrati ukinja proizvodnjo električne energije, ne da bi imela nadomestno v ustreznem obsegu in zlasti za konkurenčno ceno, našteva dr. Maks Tajnikar.

Slabi moč držav, Kitajska obratno

"Evropska komisija s pravili za zagotovitev konkurence skrbi za konkurenco med državami v Evropi – poglejte neumnost emisijskih kuponov na primeru TEŠ 6 – in s tem slabi njihovo moč na mednarodnih trgih v času, ko je Kitajska s trdo roko komunistične partije odpravljala konkurenco znotraj države, da bi bila z močnimi podjetji dominantna na mednarodnih trgih," je kritičen. Ko sta Kitajska in Indija šele stopili na industrijsko pot in ugotovili, da sodobni preboji, kot je umetna inteligenca, postanejo udarni šele ob industrijski proizvodnji in njenih robotih, so ključne države EU opustile industrijske strategije, ker so menile, da je industrijska era mimo, in odprle pot storitvenemu sektorju, v katerem ni blaginje in tehnoloških prebojev.

"Evropa bi bila rada zelena, da bi reševala ves svet pred segrevanjem, ko so vse tehnologije iz tega nabiralnika še vedno nedozorele in jih je veliko že za odpad in ko se ves preostali svet z ZDA na čelu požvižga na okolje," še pravi profesor Tajnikar.

Opozarja tudi, da je Evropa, kjer države več kot 50 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) ustvarijo z izvozom, z vojnami na svojih mejah zaprla trgovinske poti ter reprodukcijske verige in države, kot je Kitajska, s svojimi 30 ali manj odstotki izvoza v BDP, prisilila, da so se napotile na trge, kjer Evrope sploh niso poznali. Evropi ne uspe zaščititi srednjega razreda – tudi ker ji razpada industrija – v času, ko na Kitajskem in celo v ZDA raste srednji razred in razmišljajo o obdavčenju najbogatejših. "Ali lahko verjamete Draghiju, da naj bi iz vse te kolobocije Evropa izšla z inovacijami, razogljičenjem in obrambno krepitvijo," sprašuje dr. Maks Tajnikar.

Politiki, predvsem iz vzhodnih držav, sesuvajo EU

Ekonomist dr. Rasto Ovin pa pravi, da je Mario Draghi eden najuglednejših predstavnikov evropskih institucij in njegove ugotovitve in opažanja moramo jemati zelo resno. "Opozoriti želim na primanjkljaj, ki je po mojem mnenju razlog za nezadostno integracijo, ki se nato odraža v zaostajanju v tehnologiji. V mislih imam premajhno kritično maso med ljudmi in tudi med izobraženci, ki bi razumeli pomen EU. Konkurenčnost v sedanjih razmerah ni le tehnični izraz, kako ohraniti visok standard, temveč gre za evropske vrednote in obstoj sploh," je za Večer pojasnil dr. Ovin.

Tudi vrsta ekonomistov po njegovih besedah ni ločila med teoretičnimi pravili za delovanje enotnega valutnega območja in dejanskim pomenom, da ohranimo evro. Med članicami (še posebno med zahodnimi in vzhodnimi) so gospodarske razlike in to ne pomaga skupni valuti. Konec evra, ki so ga neprizadeto napovedovali leta 2012, pa kaže na njihovo nerazumevanje vloge skupne valute pri ohranjanju EU in njene vloge za našo varnost in obstoj. To in pa tipičen pogled mlajših generacij, da je EU itak dana in je 'kar nekaj', v vrste politikov EU privablja ljudi, ki si takšnega položaja pri odprtih volitvah ne bi nikoli pridobili.

"To niso ljudje, ki bi jim kdo sledil, in zato lahko nacionalni politiki, predvsem iz vzhodnih držav, praktično brez škode sesuvajo EU in njene osnovne vrednote. In glavna naloga teh prišlekov na položaje v EU bi potem morala biti tesnejša integracija?! Povsem jasno je, da bi po tem, ko smo z uvedbo evra rekli A, morali nadaljevati fiskalno integracijo in tako reči B," razlaga dr. Rasto Ovin.

Koordinacijo integracije mora prevzeti operativna politika

Strinja se z Draghijem, da bo le z večjo integracijo moč oblikovati dovolj velika sredstva za naložbe v tehnološki preboj. Vendar tega ne bosta naredila še tako dobro poročilo in prepričanje tistih (ekonomistov), ki razumejo pomen EU, temveč mora koordinacijo prevzeti operativna politika.

Politični trgovci in špekulanti se po Ovinovih besedah gredo suvereniste. Duhovna in še katera druga lenoba jim preprečuje, da bi spoznali, da je že zdavnaj za nami čas utrdb, s katerimi smo nekoč lahko zaščitili mesta pred vpadi zavojevalcev. "Imajo mnogo premalo odpora izobražencev - tistih, ki lahko celotne kariere gradimo zaradi odprtega akademskega prostora in sredstev iz EU. Očitno je najpomembnejše, da te možnosti lahko izkoristimo za boljši položaj in večjo plačo. Ko je ogroženo samo bistvo, kar nam omogoča EU, pa pozabimo na odločilno podporo iz EU in se potuhnemo," je kritičen dr. Rasto Ovin.

Le zreli in izkušeni politiki bi po njegovih besedah lahko vodili kampanje za večjo integracijo EU. "Tako pa smo uspešni le pri mestoma dvomljivi kampanji v korist električnih vozil, ki zaenkrat predvsem preliva denar od nižjih k višjim dohodkovnim plastem. Še preden se bo začel denar stekati v sklade za razvoj tehnologije, ga bo treba kar nekaj nameniti za ozaveščanje ljudi, zakaj lahko uspemo le skupaj," je prepričan dr. Rasto Ovin.