Država je imela doslej z obvladovanjem epidemije covida-19 po ocenah fiskalnega sveta za okoli tri milijarde evrov stroškov. To je pol manj, kot je sicer predvidela z ukrepi, saj je bilo teh skupaj s PKP 8 za 7,3 milijarde. Tako je imela za 2,4 milijarde evrov izdatkov, povezanih z blaženjem posledic pandemije, skupaj z danimi poroštvi in posojili ter odlogi plačil kreditnih obveznosti pa za 2,9 milijarde. Največ, 1,147 milijarde evrov, je država doslej namenila za ohranjanje delovnih mest. Obe največji stanovski zbornici pa sta na vlado že naslovili nove predloge za deveti sveženj protikoronskih ukrepov.
Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je podpisan pod predlog, ocenjuje, da so ukrepi in dosedanja protikoronska zakonodaja pomembno prispevali k vzdržnosti gospodarstva in obstoju podjetij. "Tokrat smo zapisali širši povzetek vseh problematik, ki še niso bile zajete v dosedanji zakonodaji. Za prihodnji deveti paket pomoči si torej želimo, da naslovi manjkajoče ukrepe za nadaljnje premagovanje razmer v koronakrizi in za olajšanje poslovanja."
Fiksno nadomestilo za gostinstvo in turizem
Med 35 predlogi sta med drugim podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače (50 evrov pavšala) do 31. decembra 2021 in omilitev nekaterih pogojev pri izkoriščanju. Predlagajo tudi zamik izplačila regresa do konca leta 2021. Pa fiksno nadomestilo za izpad dohodka za vse dejavnosti v turizmu, ki so bile zaprte od 18. oktobra 2020, ob čemer naj bo to določeno na osnovi izračuna za čas zaprtja dejavnosti s primerljivim obdobjem zadnjih treh let. Za dolgotrajno okrevanje turističnega sektorja predlagajo vzpostavitev covid sklada za turizem v višini 200 milijonov evrov v okviru SID banke. Med predlogi so tudi novi boni za športnorekreativne aktivnosti v višini 100 evrov (za otroke med 10. in 18. letom 50 evrov). In uvedba kulturnega bona za obisk kulturnih prireditev ali nakupa kulturnih dobrin v višini 50 evrov (za otroke med 10. in 18. letom 25 evrov). Za obujanje industrije srečanj predlagajo testiranje z antigenskimi hitrimi testi, da bi ob upoštevanju pravil NIJZ tako vendarle lahko pričela opravljati dejavnosti. Poleg tega predlagajo še subvencije organizatorjem poslovnega dogodka za dogodek z najmanj 80 udeleženci v višini 25 evrov na udeleženca. Pa podporo podjetjem za udeležbo na domačih in tujih mednarodnih sejmih v višini 35 odstotkov od cene neopremljenega razstavnega prostora, ki ga zakupi razstavljavec, vendar ne več kot 35 evrov na kvadratni meter.
Anketa GZS: Ohranjanje zaposlovanja ključno
Lani je 70 odstotkov storitvenih in 60 odstotkov industrijskih podjetij beležilo upad prodaje, je pokazala anketa GZS, v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. Kar 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo vrniti v povprečju 40 odstotkov pomoči.
Po oceni anketiranih podjetij so bili za stabilizacijo njihovega poslovanja med sprejetimi državnimi ukrepi najpomembnejši čakanje na delo (77 odstotkov), skrajšan delovni čas (34 odstotkov), povračilo bolniške odsotnosti (25 odstotkov) in odlog plačila kreditnih obveznosti (24 odstotkov), pri čemer so podjetja lahko označila več ukrepov. Možnost odloga kreditnih obveznosti je izkoristilo 18 odstotkov podjetij, odloga davčnih obveznosti pa 16 odstotkov. Novo posojilo po bančni poroštveni shemi naj bi izkoristilo 7 odstotkov podjetij.
Državne pomoči sproti, ne z enomesečnim zamikom
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo vse ukrepe pomoči v protikoronskih paketih, ki so pomagali obdržati podjetja in delovna mesta: "Med ukrepi je bilo po naši oceni najbolj učinkovito subvencioniranje čakanja na delo doma. Na ta način se je namreč ohranilo veliko delovnih mest. Ker pa so številni obrtniki in podjetniki z odlokom omejeni ali je bilo njihovo delovanje prepovedano v celoti, si želimo, da bi država povrnila tudi nadomestilo za izpad prometa, po vzoru Avstrije," ob tem pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh in dodaja, da bi morala državna pomoč v podjetja prihajati takoj, ne z enomesečno zamudo, saj je likvidnost vedno večji problem.
Med predlogi ukrepov OZS za PKP 9 je povračilo za opravljanje obveznega testiranja po odloku vlade. Regres za letni dopust za leto 2021 naj delavcem plača država. Pri kritju fiksnih stroškov naj bodo upravičeni tudi zavezanci, ki ne izkazujejo neto izgube in jim je bilo z odlokom vlade prepovedano opravljati dejavnost. Predlagajo mesečni temeljni dohodek za tiste, ki so registrirali dejavnost po 1. septembru 2020. Pa podaljšanje obstoječih moratorijev kreditov, določitev kasnejšega roka za izplačilo odpravnine in možnost njenega plačila v več obrokih. Tudi kritje poslovnih najemnin za upravičence, ki niso najemniki nepremičnin v lasti države ali občine, ob čemer naj država omogoči financiranje najemodajalcev za čas odloga plačila najemnin. Predložitev davčnih obračunov in letnih poročil naj se podaljša do 31. maja 2021. Predlagajo še povračila za opravljanje testov v tujini in za karantene, subvencioniranje nakupa zaščitne opreme, nov krizni dodatek za vse izvajalce pogrebne dejavnosti in razširitev ukrepov za gostinstvo in turizem, za avtobusne prevoznike ter za domačo in umetnostno obrt.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
