Prodajni postopek za Novo KBM, bančno skupino v lasti ameriškega naložbenega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), uradno ne teče. A to ne pomeni, da zanimanja ni in da se na trgu v zvezi s tem nič ne dogaja. "Prišli so za pet do sedem let," je aprila 2016 v intervjuju za Večer dejal Gernot Lohr, starejši partner v Apollu Global Management. Pet let je mimo, sedem še ne. Po naših neuradnih informacijah je madžarska OTP, ki je v Sloveniji od francoske Societe Generale kupila banko SKB, sama pristopila do lastnikov Nove KBM in zunaj formalnega prodajnega postopka izrazila interes za nakup skupine, v katero so Američani po prihodu v Slovenijo pripojili PBS, KBS in nazadnje Abanko. Pogovori so bili in tečejo naprej.
Država "povezana" z Novo KBM le še preko regulatorjev
Sredi aprila je agencija Reuters prek svojih dopisnikov iz Budimpešte poročala, da bi bil prevzem Nove KBM s strani največje madžarske banke lahko vreden skoraj milijardo evrov. Pospešek špekulacijam o madžarskih apetitih za širitev v Sloveniji je marca dalo srečanje predsednika vlade Janeza Janša s predstavnikoma OTP, predsednikom uprave Sándorjem Csányijem in članom uprave Lászlóm Wolfom. Nova KBM že dolgo ni več v državnem lastništvu, a država bi pri tako velikem poslu sodelovala oziroma imela besedo vsaj prek regulatorjev trga. OTP, ki je banka blizu krogom Viktorja Orbana, gotovo uživa simpatije in podporo aktualne Janševe vlade, da bi nadaljevala širitev na slovenskem trgu. OTP v boljši položaj postavlja še dejstvo, da so pri nas lastniško že prisotni (z Novo KBM so tekmovali tudi za Abanko), saj ob konsolidaciji bančnega trga in krčenju števila igralcev na njem ni zelo verjetno, da bi Slovenija zelo zanimale mednarodne bančne skupine, ki jih tukaj še ni. OTP bi z Novo KBM lahko ustvaril pomembne sinergije. Iz Budimpešte so nam sicer včeraj odgovorili, da v bančni skupini OTP ne komentirajo medijskih informacij, ki omenjajo njihove prevzemne aktivnosti.
Avstrijski naskok na Novo KBM manj verjeten
V zadnjem tednu so se v medijskem obtoku, prek Financ in Radia Slovenija, pojavile informacije, da Madžari niso edini interesenti za Novo KBM, ampak da bi ta lahko zanimala tudi skupino Erste (v Sloveniji je prisotna prek banke Sparkasse) in banko Raiffeisen. Ta se je s slovenskega trga pred leti umaknila in slovenski del skupine prodala prav Novi KBM. Vrnitev Raiffeisna je po naših virih ta hip malo verjetna, prav tako ali pa še manj pa, da bi se Erste prebila med resne interesente za Novo KBM. Peter N. Thier, vodja korporativnega komuniciranja v Erste Group, za Večer odgovarja, da ne morejo komentirati posameznih morebitnih prevzemnih tarč: "Glede na kapitalsko moč naše bančne skupine pa želimo igrati aktivno vlogo pri bančni konsolidaciji v regiji." Medtem na sedežu Raiffeisen Bank International na Dunaju ne komentirajo omenjanja njihove bančne skupine v povezavi s prodajo Nove KBM.
Je čas za umik Američanov iz Slovenije primeren?
Če se Američani in Madžari ne bodo dogovorili, več naših sogovornikov domneva, da bo Apollo iskal drugega stratega ali pa uradno odprl mednarodni prodajni postopek. V Apollo včeraj vprašanj Večera o morebitnem širjenju interesentov za prevzem Nove KBM niso komentirali. Prodaja Nove KBM je stvar lastnikov banke, zato na sedežu v Mariboru ob naših vprašanjih v zvezi s tem odgovarjajo pričakovano skopo in standardizirano: "Nova KBM zadev v zvezi z morebitno prodajo ne komentira. Je pa znano, da sta lastnika Apollo in EBRD načrtovala umik iz Nove KBM po združitvi z Abanko oziroma ko bo na trgu za to nastopil primeren trenutek." Na vprašanji, ali držijo informacije, da naj bi morebitni kupec opravljali skrben pregled in ali morajo ti do konca maja oddati nezavezujoče ponudbe, pa niso odgovorili.
Erste nad Sberbank?
Delo je včeraj omenjalo še eno možno bančno povezavo, in to avstrijske banke Erste in slovenske veje ruske Sberbank. Ob tem se sklicujejo na izjavo glavnega izvršnega direktorja Bernda Spalta, ki je dejal, da na svojih trgih prežijo na prevzemne priložnosti, in kot primera morebitnih prevzemov omenil Sberbank Europe in Commerzbank na Madžarskem.
Na umik Sberbank bi lahko vplival tudi pričakovan izstop ruskih bank Sberbank in VTB iz lastništva Fortenove grupe, na katero je bil nedavno prenesen Mercator.
Ali je čas za umik Američanov iz Slovenije primeren? Na neki način bi bil pričakovan in v skladu z njihovimi napovedmi ob prihodu. S prevzemom Abanke, s čimer se je Nova KBM prebila tako rekoč na vrh po tržnem deležu v Sloveniji, se je sklenil neki cikel, lastnikom, kot je sklad in ne bančni strateg, veliko manevrskega prostora niti ni ostalo več. Razmere na bančnem trgu so kljub epidemiji in nizkih obrestnih merah še relativno stabilne in predvidljive, prihodnost pa bi z umikanjem državnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter padcem moratorijev za odplačilo kreditov lahko prinesla bistveno več tveganj. Zelo verjetno tudi poslabšanje bančnih bilanc, saj se bodo posledice virusne krize v gospodarstvu poznale z zamikom. Nemalo podjetij nad gladino držijo državne subvencije. Pričakovati je, da se bodo spremenile tudi inflacijske okoliščine, kar tudi ne bo brez vpliva na bančno poslovanje. Lastniki, ki so v bančništvu strateško, na več trgih in s tem v različnih monetarnih politikah, lažje upravljajo morebitne spremembe tveganj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
