Zaplet z evropskimi delegiranimi tožilci: Vlada bi šest prijav, ministrstvo ima le dve

Na javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilk oziroma tožilcev, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo v uradnem listu 9. julija 2021, smo do tega trenutka prejeli dve kandidaturi. Iz razloga varstva osebnih podatkov imen kandidatov ne razkrivamo. Ostale možne prijave preko pošte pričakujemo do začetka tega tedna, nakar bomo sprejemali nadaljnje odločitve, odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu na vprašanja, kako uspešen je bil ponovljen razpis za evropska delegirana tožilca.

A četudi ministrstvo imen ne izdaja, sta specializirana tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler sama potrdila, da sta se na razpis prijavila. Gre za tožilca, ki sta bila izbrana že v prvem izbirnem postopku, a je vlada kasneje postopek razveljavila in ministrstvu naročila, naj ga ponovi. Zaradi tega je takrat Lilijana Kozlovič odstopila z mesta ministrice za pravosodje, saj je sama ves čas zagovarjala, da je bil izbirni postopek izpeljan zakonito in strokovno.

Čakajoč na še kakšno prijavo

Z ministrstva za pravosodje so, spomnimo, imeni obeh tožilcev, ki sta šla skozi izbirni postopek in ju je izbral državnotožilski svet, vladi v seznanitev poslali že decembra lani. A vlada se s tožilci nikakor ni hotela ukvarjati. Menda izbrana tožilca nista bila pogodu premierju Janezu Janši, ker naj bi bil Oštir zavrgel ovadbo proti Pop TV, Tanja Frank Eler pa je sodelovala pri pripravi tožbe zoper Janšo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Kar nekaj različnih pojasnil, zakaj se ne seznani s tožilci, je premier ponudil javnosti. Najprej ga je zmotilo, da je vloga vlade le v tem, da se seznani, nato je bil problem po oceni Janše preslabo znanje tujega jezika, na koncu pa je bil izbirni postopek razveljavljen, češ da ni bil izpeljan v skladu z zakonodajo, saj bi morali imeti za vsako mesto na voljo tri kandidate, torej skupaj šest, med katerimi bi se odločali, kdo bo evropski delegirani ​tožilec. Da ta argumentacija ne zdrži, so dejali tako na Evropskem javnem tožilstvu, vrh našega tožilstva pa tudi državnotožilski svet, ki je izbiro opravil. A Janša je vztrajal.

Ker je tudi tokrat - za zdaj - prijav na razpis premalo, je vprašanje, kaj bo storilo pravosodno ministrstvo. Če še vedno velja vladna argumentacija, bo moralo javni poziv zaključiti kot neuspešen, razen če bo v zadnjem trenutku prispela po pošti še kakšna prijava. Razpis se je uradno sicer zaključil minuli ponedeljek. Ministrstvo odgovorov na vprašanja o svojih potezah v prihodnje za zdaj še ne daje.

Ponovno odločanje bi zbudilo dvom

Če se ministrstvo odloči in postopek pelje naprej, pa je vprašanje, kaj bo storil državnotožilski svet, ki vodi kandidacijski postopek. V zvezi s ponovljenim razpisom na državnotožilskem svetu na naša vprašanja odgovarjajo: "Državnotožilski svet ni seznanjen s tem, koliko državnih tožilcev oziroma kateri so se prijavili na predmetni javni poziv ministrstva za pravosodje. Prav tako vam sporočamo, da so stališča in argumenti državnotožilskega sveta v zvezi s predmetno tematiko razvidni tako iz izjav za javnost kot tudi iz same pobude za vložitev tožbe zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa in zahteve za izdajo začasne odredbe, kar vse je objavljeno na spletni strani državnotožilskega sveta." Državnotožilski svet je namreč že julija poudaril, da dojemajo ponovljeni javni razpis kot nezakonit, in dal vedeti, da bi ponovno odločanje o kandidatih "nedvomno vzbudilo dvom o legitimnosti imenovanja evropskih delegiranih tožilcev".

S pobudo za vložitev tožbe, ki so jo poslali na državno odvetništvo, državnotožilski svet ni uspel, sta pa tožbo vložila oba neizbrana tožilca, a jo je upravno sodišče zavrglo, saj je bila vložena prehitro. Tožilca sta jo namreč vložila, preden sta dobila v roke vladni sklep. Ali zdaj imata v rokah sklep, nismo izvedeli, a za zdaj nove tožbe zoper vladni sklep tožilca še nista vložila.