V Mariboru se je pojavil grafit z aforizmom Žarka Petana: "Narava je krivična. Psi ne znajo govoriti, medtem ko ljudje imenitno lajajo." Da sploh ne govorimo o starem reškem bendu Termiti, ki je prvi zapel Prišel bo tisti dan, ko bodo, namesto da bi govorili, ljudje začeli lajati. In ne o viceprvaku Večerovega Boba leta Mladenu Dolarju z izrekom: "Imam predlog za slovenski prevod tvita. Ne čivk, ampak bevsk."
Slovenija se je te dni znašla na radarju evropskih institucij. Razlog je odnos predsednika vlade Janeza Janše do medijev in novinarjev. Kot so ob tem dejali na slovenskem nacionalnem radiu: "Domači novinarji smo ga že navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok."
Vabilo von der Leynovi
Tudi zavedanje tega šoka je verjetno premiera Janšo vodilo, da je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo z vabilom, naj oblikuje skupino za ugotavljanje dejstev. Ta bi čim prej obiskala Slovenijo in se prepričala o stanju demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva ter svobode in pluralnosti medijev pri nas.
V Evropski komisiji so včeraj že potrdili, da so pismo prejeli. Poudarili so, da je svoboda medijev steber demokracije, primeren okvir za oceno položaja medijev pa njihovo letno poročilo o vladavini prava, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. To lahko razumemo tudi kot zavrnitev Janševega povabila. Janša je namreč v vabilu, ki ga je objavil (spet) tudi na twitterju, zapisal med drugim: "Ne želimo, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado še naprej širi po Evropi. Slovenija 1. julija prevzema predsedovanje Svetu EU, podobnim absurdnim obtožbam pa smo bili priča že pred prvim predsedovanjem." Zato: "Ne želimo, da sredi trdega dela letijo na nas absurdne obtožbe, ki jih z lahkoto zavrne vsak, ki ob korektnem prevajalcu dan ali dva spremlja dogajanje v Sloveniji."
"V resnici imamo težave s stanjem demokracije v Sloveniji na splošno ... povezane z elementi nedokončane tranzicije v Sloveniji," je pismo zabelil Janša.
SDS nad dvojna merila
Včeraj smo govorili z nekdanjo članico Evropske komisije Violeto Bulc: "Vabilo predsednici komisije je nenavadno, saj se s posameznimi portfelji ukvarjajo podpredsedniki komisije in drugi, ne pa predsednik. To bi bil, kolikor mi je znano, precedens. Je pa res, da zavoljo odnosa vlade do medijev v Sloveniji v Bruslju zvonijo že vsi zvonovi. Tega niti predsednica komisije ne bo mogla ignorirati. Še sploh ne zategadelj, ker naj bi Slovenija 1. julija prevzela predsedovanje Svetu EU."
Govorili smo tudi z vodjo komuniciranja pri evroposlanki Ljudmili Novak iz Nove Slovenije, ki je stranka v Janševi vladi, Maticem Cvelbarjem: "Tukaj v Bruslju se mnogi čudijo, da premier piše o težavah Slovenije z demokracijo, čeprav se je še pred kratkim hvalil, kako visoko na lestvici demokratičnosti je Slovenija, ko vodi vlado on. V tukajšnjih diplomatskih krogih nezadovoljstvo z načinom vodenja slovenske vlade pred začetkom predsedovanja Svetu EU opazno raste."
Na vprašanje, kaj naj bi skupina von der Leynove ugotovila, nam je odgovoril evroposlanec Milan Zver iz Janševe SDS: "Odkar je vlado prevzel Janez Janša, je Slovenija v mednarodni javnosti zelo neobjektivno in enostransko politično predstavljena. Levi politični akterji s pomočjo svojih zvez v tujino izvažajo popačena dejstva, z manipulacijami in lažnimi zgodbami delajo škodo predvsem naši državi in našim ljudem. Menim, da imamo še vedno težave na področju stanja demokracije in vladavine prava. Kajti pravo se prevečkrat zlorablja za zaščito prvorazrednih elit. V našem skupnem interesu je, da se vladavina prava in stanje demokracije ter tudi nedavno sproženi očitek glede svobode medijev s strani EU ocenijo celovito in nepristransko. Čas je že, da končno prenehamo pristajati na dvojna merila."
Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v vplivnem bruseljskem časopisu Politico. V njem s pomočjo pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse Janševe vlade, da bi si podredila medije. Janšo je označila kot desničarskega populističnega voditelja in velikega občudovalca Donalda Trumpa. Odgovor Janše na twitterju je bil silovit: "Očitno je bilo Lili Bayer naročeno, naj ne pove resnice, zato je citirala večinoma 'neznane' vire ekstremne levice in namerno ni upoštevala virov z imenom in integriteto. To je Politiko, na žalost." Na koncu je dodal še stavek: "Laying for living." Kar pa v resnici pomeni 'ležanje' za preživetje in ne laganje (lying), kar je premier najbrž želel povedati.
Nesramni napad
Na Janšev zapis so se kritično odzvali številni. V bran Bayerjevi je stopilo tudi Združenje mednarodnega tiska v Bruslju in Janšev "neutemeljeni in nesramni napad" ostro obsodilo. Urednik Euronewsa Darren McCaffrey je premiera pozval k intervjuju. Janša mu je odgovoril, da se bo "z veseljem" pogovoril z njim, in ga povabil, naj preživi teden dni v "družbi svojih 'neodvisnih' virov v spodnjem videoposnetku". V videoposnetku so zmontirane domnevne grožnje predsedniku vlade s smrtjo, med njimi tudi napisi Smrt janšizmu s protivladnih petkovih demonstracij.
Po Evropi se kot nekoč pošast komunizma širi saga neutemeljenih obtožb zoper slovensko vlado
V začetku tedna je Janšo na skupinski pogovor o medijih v Sloveniji povabila nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld (Renew), ki vodi skupino za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic v okviru odbora Evropskega parlamenta za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve (Libe). Tema bi bila lahko tudi - glede na spisek vseh povabljenih - neplačevanje denarja slovenski tiskovni agenciji STA, ki ji ga odreka direktor Ukoma Uroš Urbanija. A Janša je očitno odgovoril s protivabilom.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je na sredini seji odbora DZ za zunanjo politiko zagotovil, da tvitanje predsednika vlade ne škodi ugledu države. S tem je odgovoril na vprašanje poslanke Lidije Divjak Mirnik (LMŠ), ki je opozorila: "To se mu dogaja le nekaj mesecev pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU, kar je zaskrbljujoče, ker imamo občutek, da želi vplivati na medije in pokazati, da ne spoštuje svobode izražanja novinarjev." Isti dan se je oglasila finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen: "Kar slišimo iz Slovenije, je žalostno in skrb vzbujajoče." Janševi tviti so vzbudili pozornost tudi v Luksemburgu. Med četrtkovim delovnim obiskom je slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja vodja zunanjepolitičnega odbora parlamenta Yves Cruchten spraševal o pritiskih na tisk.
Politična skupina Renew, v Evropskem parlamentu tretja največja, je v četrtek zaskrbljeno zahtevala, naj se razprava o medijih na Poljskem in Madžarskem, predvidena na marčnem plenarnem zasedanju, razširi še na Slovenijo. Tovrsten predlog je sicer že vložila druga največja skupina S&D. "Zlorabe so toliko bolj skrb vzbujajoče, ker bo Slovenija kmalu predsedovala Svetu EU," je dodal vodja politične skupine liberalcev Dacian Ciolos. Nezadovoljstvo z Janševo vladavino raste tudi v največji politični skupini Evropskega parlamenta, v Evropski ljudski stranki, katere članica je Janševa SDS. Ni jim všeč niti njegovo zavezništvo z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom.
Neverjetno, bizarno in brez smisla
Maarten Hillebrandt, raziskovalec na pravni fakulteti Univerze Helsinki: "To je neverjetno. Voditelji tovrstne pritožbe običajno rešujejo bilateralno, ne javno. To, da Janševo sporočilo vsebuje drzne in odločne obtožbe različnih oseb in institucij, ki so povezane s sistemom preverjanja in uravnoteževanja v pluralni liberalni demokraciji, ki jih zunanji opazovalci težko neposredno podpiramo, krepi moje prepričanje, da so njegova sporočila, tudi v angleškem jeziku, prvenstveno namenjena domačim volivcem. Zelo so podobna populističnim sporočilom predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana."
R. Daniel Kelemen, profesor političnih ved in prava na Univerzi Rutgers v ZDA: "Janševo pismo je bizarno in precej nesmiselno. V njem skuša lastne politične namene potvoriti in zlorabiti kritiko skorumpiranih postkomunistov od profesorja Bojana Bugariča. Ta se gotovo sploh ne bi strinjal z Janševimi trditvami. Zahteva za oblikovanje skupine za ugotavljanje dejstev je zavajajoče dejanje. Evropska komisija ne deluje tako." (kod)
Virtualni pogovor o medijih v Sloveniji bo že 5. marca v skupini za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin pri Libe. Njena članica je podpredsednica Evropskega parlamenta iz vrst S&D Katarina Barley. "Moramo se odzvati zgodaj, da se izognemo utišanju svobodnih medijev," je zapisala.
Od nevidne k vidni škodi
Morda se komu zdi, da Sloveniji Janšev način vladanja ne bo škodil. Toda v Evropski uniji je vse prevečkrat tako, da škoda na prvi pogled ni vidna. Slovenski predstavniki bodo seveda še hodili na protokolarna srečanja, jih celo vodili, a bo za njimi ostajal neprijeten vtis. Morda Slovenija ne bo dobivala kadrovskih mest v institucijah EU, ki si jih bo želela. Tako izkušnjo smo že imeli, ko smo zaradi meje blokirali Hrvaško pri stopanju v EU. Slovenijo bi lahko tudi obšli, ko bodo iskali sedež za kakšne evropske agencije. In na koncu: če bo Sloveniji dokazana kršitev vladavine prava, lahko ostane prekratka pri denarnih skladih za pomoč po pandemiji.
Kot da je že prišel tisti dan, ko ljudje eden na drugega lajajo, bevskajo in renčijo. Sedaj se je bati, da pride še tisti dan, ko bodo drug drugega začeli gristi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
