Hoška občina je za 29. november razpisala referendum, na katerem bi okoli 1300 volivcev krajevne skupnosti Rogoza prvič v Sloveniji z elektronskim glasovanjem odločalo o spremembi poštne številke. Volivci bi na dom prejeli glasovnice z dvema kodama, ki bi ju vnesli v obrazec na spletni strani. Sistem je podoben elektronskemu bančništvu in, kot poudarjajo na občini, tudi povsem varen. "V prvi vrsti moramo paziti na zdravje, zato se mi zdi, da je tak referendum primeren," je prepričan župan Marko Soršak, a ministrstvo za javno upravo se s tem ne strinja. Občino zato pozivajo, da referendum v tej obliki prekliče, ministrstvo za notranje zadeve pa jim ne želi poslati niti volilnega imenika. Vlada je prejšnji teden podala zahtevo za oceno skladnosti odloka o razpisu svetovalnega referenduma s posebno e-glasovnico, ustavnemu sodišču pa predlagala, da do končne odločitve zadrži izvrševanje občinskega odloka. Tudi občina se je obrnila na ustavno sodišče, saj so prepričani, da mora zakon odgovarjati na vprašanje, kako izpeljati referendum v času epidemije. "V zakonu ne piše, da je e-glasovanje dovoljeno, nam pa to omogoča ustava," je pojasnil župan.
Kako bomo volili, če pride do predčasnih volitev?
"Zadeva, ki jo je sprožila hoška občina, je pomembna za vse, saj ustavno sodišče prosijo, naj pove, na kak način se lahko izvaja glasovanje v času epidemije," je pojasnil ustavni pravnik Jurij Toplak. Na tem področju namreč obstaja protiustavna pravna praznina, treba bi bilo pojasniti, ali se v tem času lahko izvajajo glasovanja in na kak način. "Kaj bi se zgodilo, če bi na primer v tem času padla vlada in bi prišlo do predčasnih volitev," se sprašuje Toplak. "Nekatere države v tem času izvajajo volitve po pošti, druge jih prestavijo, tretje jih izvajajo, kot da epidemije ni, in se tako širi bolezen," razlaga. A tudi elektronsko glasovanje ali glasovanje po pošti ni popolna rešitev za ta čas. "Pri takem glasovanju se vedno pojavlja bojazen, da kdo glasuje za vse družinske člane, a to za nekatere države ni problematično. Pri nas je poštno glasovanje za zdaj možno le za bolne ljudi," pojasnjuje pravnik in dodaja, da se v primeru glasovanja po pošti odpirajo tudi vprašanja legitimnosti. "Vidimo, da se v ZDA v določenih krogih sprožajo razprave okoli izidov zaradi množičnega poštnega glasovanja na volitvah. A vseeno je bolje, da se volitve izpeljejo, kot pa da jih prestavljamo. Prestavljanje volitev za daljši čas je zelo nedemokratična rešitev," je prepričan Toplak.
E-glasovanje po spletu je v uporabi v:
Švici, Kanadi, Norveški, Avstraliji, Estoniji, Armeniji, Združenih državah Amerike, Indiji, Pakistanu, Panami ...
Peticije in seje so že digitalne
Politična participacija pa je tudi pri nas na nekaterih področjih že postala digitalna. Raziskovalec in praktik na področju demokracije v digitalni družbi Simon Delakorda kot tak primer izpostavlja evropsko državljansko pobudo za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v vsej Evropski uniji. "Taka participacija ima potencial in je tudi legitimna," pravi Delakorda. Tudi mariborski mestni svet se je na prejšnji seji sestal preko spletnega video klica. "To je ustrezna rešitev za trenutno situacijo in ne zdi se mi sporna, saj je tudi sicer glasovanje na sejah sveta običajno javno," je prepričan pravnik Toplak, ob tem pa doda, da so tako sestajanje problematizirali na Univerzi v Mariboru. "Nekateri so izpostavili, da bi glasovanje v normalnih razmerah moralo biti tajno, da pa v primeru video klica to ni."
Ravno čas epidemije je pokazal, da je o digitalizaciji nekaterih demokratičnih procesov treba razmišljati in urediti pravno podlago. "Prav je, da se poskušajo novi načini, se dobivajo izkušnje in se s tem izgubljajo strahovi. Vzporedno pa je treba urejati tudi infrastrukturo, saj še vedno povsod ni dobre internetne povezave," je še prepričan Delakorda. Pri čemer tudi izpostavlja, da je razprava v živo pomemben element demokracije in je pri popolni avtomatizaciji treba ostati previden.